O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Spletni portal Fran

dr. Nataša Hribar, 18.12.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 49-50/2014Od oktobra letos si lahko uporabniki slovenskega jezika na spletni povezavi www.fran.si privoščimo nove slovarske učitke. V Pravni praksi, št. 42-43/2014, v rubriki Spletni smerokaz smo portal na splošno že predstavili, v tokratnem kotičku pa se bomo vanj nekoliko bolj poglobili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Družabne igre in velika začetnica

dr. Nataša Hribar, 11.12.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 48/2014Bližajo se praznični dnevi in k nam prihajajo dobri možje s polnimi vrečami daril, med katerimi se bodo zagotovo znašle tudi raznovrstne družabne igre. Zato se bomo v tokratnem jezikovnem kotičku vprašali, kako je z rabo velike oz. male začetnice pri zapisovanju poimenovanj družabnih iger. Za začetek vam ponujam nekaj primerov - razmislite, ali bi imena družabnih iger pisali z veliko ali z malo začetnico.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

O milijonih

dr. Nataša Hribar, 4.12.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 47/2014Danes sem na spletu prebrala: Ameriški predsednik Barack Obama je predstavil spremembe imigracijskega sistema, s katerimi se bo petim milijonom nezakonitim priseljencem uspelo izogniti deportaciji. Gre za eno tipičnih napak, ki jih slovenska slovnica imenuje pritegnitev (s prevzeto besedo atrakcija); gre za pojav, ko se kaka oblika avtomatično ravna po drugi obliki. Opravka imamo namreč z besedno zvezo, v kateri imamo v levem prilastku izraz za količino (pet milijonov), v jedru pa samostalniško besedno zvezo z levim pridevniškim prilastkom (nezakoniti priseljenci). Celotna besedna zveza (s količinskim izrazom vred) je v kontekstu postavljena v tretji sklon (komu se bo uspelo izogniti deportaciji).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Še o tujih imenih

dr. Nataša Hribar, 27.11.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 46/2014Enega prejšnjih kotičkov sem namenila obravnavi sklanjanja tujih imen, sestavljenih iz dveh delov. Tokrat temo nadaljujem, saj je naša bralka name naslovila vprašanje, kako sklanjati in zapisovati imeni Lope de Vega in Don Juan. Spopadli se bomo torej z imeni, ki vsebujejo predimek, kot sta v naših dveh primerih de in don.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Krajšave za mere

dr. Nataša Hribar, 20.11.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 45/2014Na spletu sem zasledila vprašanje v zvezi z zapisovanjem okrajšav za merske enote, in sicer katere okrajšave uporabljati za merske enote, kot so milijon, milijarda, minuta in sekunda. Zmedo namreč ponekod prinašajo že sami jezikovni priročniki. Poglejmo, kaj nam svetujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Dvodelna in dvojna imena

dr. Nataša Hribar, 13.11.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 44/2014O Evropski komisiji in njenem sestavljanju je bilo zadnje čase res toliko govora, da niti v jezikovnih kotičkih ne moremo mimo nje. Tokrat se bomo lotili imena njenega aktualnega predsednika, ki sliši na ime Jean-Claude (Juncker). Gre seveda za neslovensko ime, sestavljeno iz dveh sestavin, ki sta že v izvirnem jeziku povezani s stičnim vezajem. Tako zapisana imena v slovenščino sprejemamo v izvirnem zapisu. Nas pa bo predvsem zanimalo, ali moramo pri sklanjanju sklanjati obe sestavini imena ali samo zadnjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Kratice

dr. Nataša Hribar, 6.11.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 42-43/2014V zadnjem času smo v medijih spet veliko poslušali o Komisiji za preprečevanje korupcije, ki jo okrajšano poznamo pod imenom KPK. Kratice so v vsakdanji rabi pogoste, pravzaprav jih je vse več, saj z njimi dolgo besedno zvezo zapišemo in tudi povemo na precej krajši način, kar nam v današnjem hitrem ritmu življenja včasih še kako prav pride. Kratice seveda lahko uporabljamo, če jih bralci/poslušalci prepoznajo, če torej vejo, iz česa so izpeljane, če poznajo njihov pomen. Biti morajo torej uveljavljene, kar pa se ne zgodi čez noč. Če še niso uveljavljene, moramo ob prvi omembi navesti celotno podstavno besedno zvezo, ob njej pa kratico. V nadaljevanju besedila nato lahko uporabljamo samo kratico.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Vejica preveč?

dr. Nataša Hribar, 17.10.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 40-41/2014Z vrhovnega sodišča je na moj naslov prispela pobuda, da zapišem besedo ali dve o odločbah, ki jih v tej državni inštituciji po sprejetem vzorcu začenjajo takole (imena so spremenjena):
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Izvirnost in izvornost

dr. Nataša Hribar, 9.10.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 39/2014Velikokrat preberem, da nekdo prevaja iz izvornega jezika. Pa da je neko besedilo izvorno angleško. V tokratnem kotičku se bomo zato vprašali, kakšna je razlika med izvirom in izvorom ter predvsem tvorjenkami iz teh dveh samostalnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izpridevniški priimki

dr. Nataša Hribar, 2.10.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2014Te dni sem bila precej v znanstveni literaturi. Opazila sem dokaj pogosto rabo izpridevniških priimkov v vlogi levega prilastka. Preden pokukamo v pravopis in pogledamo, kaj nam svetuje, razmislite, katero od navedenih možnosti bi izbrali vi oziroma katera vam je bliže: Dostojevskega romani ali romani Dostojevskega? Prokofjeva skladbe ali skladbe Prokofjeva?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

O ali U?

dr. Nataša Hribar, 25.9.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 37/2014Naš novi premier se bo kot novinec v politiki menda potrudil, da bo upravičil zaupanje, ki so mu ga volivci izkazali na volitvah. Njegova spremljevalka pa pravi - tako mediji -, da bo zdaj še bolj opravičen gospodinjskih del.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Velelniki in deležniki

dr. Nataša Hribar, 18.9.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 36/2014K pisanju tokratnega kotička sta me spodbudili dve reklami, ki se zadnje čase pogosto vrtita v medijih. Takole pravijo: Dosežite dvojni bonus. In: Letos nikomur ne bo prizanešeno. Prva vsebuje velelnik dosežite, v drugi se pojavi deležnik prizanešeno. Pa pojdimo lepo po vrsti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Nedoločnik in vejica

dr. Nataša Hribar, 11.9.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 35/2014Naj tokrat kotiček začnem s konkretnim primerom: Kaj pomaga, slovnico znati, tistemu, ki se ne more sporazumevati? V tej povedi, ki mi jo je v nekoliko drugačni, precej manj razumljivi obliki posredovala urednica neke slovenske založbe, so zapisane tri vejice. Vprašanje, ki vam ga ob tem zastavljam, je: ali so vejice postavljene pravilno in zakaj ja oziroma ne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Določna in nedoločna oblika pridevnika

dr. Nataša Hribar, 4.9.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 34/2014Naj tokrat kotiček začnem z nalogo: v spodnjih zgledih izberite oblike pridevnika, za katere menite, da so pravilne. Znate svojo izbiro tudi utemeljiti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Nedoločnik in namenilnik

dr. Nataša Hribar, 28.8.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 33/2014Na neki spletni strani sem prebrala zgrožen komentar ljubiteljice knjig in verjetno tudi slovenščine, ki se je jezila nad nepravilno uporabo nedoločnika in namenilnika v dveh romanih znanih slovenskih pisateljev, ki sta imela tako lektorja kot tudi korektorja, verjetno pa tudi urednika. Njeno zgražanje me je spodbudilo, da spregovorim nekaj besed o uporabi nedoločnika in namenilnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Smo volilci ali volivci?

dr. Nataša Hribar, 21.8.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 31-32/2014Za nami so nove državnozborske volitve. Po spletnih forumih so se spet postavljala vprašanja, ali je tisti, ki ima pravico voliti, volilec ali volivec in ali je to volilna ali volivna pravica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Vezaj, pomišljaj in dolgi pomišljaj

dr. Nataša Hribar, 24.7.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2014Tokratni kotiček bo namenjen trem ločilom. Z njim bom odgovorila na vprašanje naše dolgoletne zveste bralke, ki me je po elektronski pošti spraševala, kako in kdaj se uporablja dolgi pomišljaj ter kako ga lahko zapišemo samo z uporabo tipkovnice (da nam ga torej ni treba vedno znova iskati med simboli).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

O vejici

dr. Nataša Hribar, 17.7.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2014Na nekem spletnem portalu sem zasledila vprašanje, zakaj je v povedi Pozimi in kadar je mraz, moramo zakuriti treba pisati vejico. Zgled je vzet iz Pravil Slovenskega pravopisa (str. 37, odst. 315), kjer je obravnavana raba vejice med nestavčno-stavčnimi enakovrednimi deli. Sliši se zapleteno, gre pa za to, da je prvi del zveze (pozimi) nestavčni, tj. ne vsebuje osebne glagolske oblike (gre za "navaden" časovni prislov), drugi del (kadar je mraz) pa stavčni, ker vsebuje osebno glagolsko obliko (je) - gre za časovni odvisnik. Nestavčni in stavčni del zveze (torej časovni prislov in časovni odvisnik) sta povezana s prirednim veznikom in v naštevalni vlogi, pred katerim, kot vemo, vejice ne pišemo. Ker vezniku in sledi podredni veznik kadar, moramo upoštevati še pravilo, da vejico, kadar se drug ob drugem znajdeta dva veznika, pred drugim veznikom opustimo. Časovnemu odvisniku pa sledi še nadredni stavek, od katerega ga moramo obvezno ločiti z vejico.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄27

O začetnici

dr. Nataša Hribar, 10.7.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 27/2014Tokrat v kotičku odgovarjam na nekaj vprašanj v zvezi z veliko začetnico. Poslala mi jih je gospa, ki se je pred kratkim udeležila neke jezikovne delavnice. Večina vprašanj je takih, na katera bomo v pravopisnih priročnikih težko našli odgovore. A ko se znajdemo pred takim problemom, ga moramo znati rešiti. Zato si bomo ogledali nekaj manj običajnih zgledov in se ob njih naučili, kako ravnati, ko pogled v priročnik ni dovolj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Priimki, tvorjeni iz pridevnikov

dr. Nataša Hribar, 3.7.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 26/2014S kolegico s fakultete sva razpravljali o tem, kako se sklanjajo priimki na -ski, kadar stojijo ob ženskem imenu. Težava se je pojavila ob imenu srbske tenisačice z imenom Bojana Jovanovski. V besedilu, s katerim se je kolegica ukvarjala, je bilo namreč zapisano z Bojano Jovanovsko - avtor besedila je priimek sklanjal po ženski sklanjatvi, ker stoji ob ženskem imenu. Pa je tako prav?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Pravilna izreka (2)

dr. Nataša Hribar, 19.6.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 24-25/2014V prejšnjem kotičku sem pisala o pravilni izreki nezvočnikov v določenih položajih v besedi oziroma ob sosedstvu z drugimi glasovi. Ugotovili smo, da se nezvočniki pred samoglasniki in zvočniki iste besede izgovarjajo tako, kot se pišejo (teta, tla; dedi, dno - nezvočnika t in d ohranita svojo (ne)zvenečnost), v položaju pred drugim nezvočnikom iste besede pa se prvi nezvočnik po zvenečnosti prilagodi drugemu, tj. pred zvenečim postane zveneč (svatba [svadba]), pred nezvenečim pa nezveneč (sladka [slatka]). Če sta oba zveneča ali nezveneča, do spremembe seveda ne pride (skladba [skladba], tetka [tetka]).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Pravilna izreka

dr. Nataša Hribar, 12.6.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 23/2014Tokrat bomo začeli z vajo. Na glas izgovorite spodnje besede in poskusite zapisati, kako ste izgovorili podčrtane črke v njih. telo, trobilo, pitbul, potka, poet delo, drobiž, predgovor, odprava, sladoled večinski, večnost, večdneven, večtedenski, več Pisala bom o izgovoru glasov in njihovih pr
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Še beseda, dve o večbesednih poimenovanjih

dr. Nataša Hribar, 5.6.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 22/2014Moj zadnji kotiček je obravnaval sklanjanje večbesednih poimenovanj z desnim prilastkom, ki je v nekaterih primerih ujemalni, v drugih pa neujemalni. Ravno te dni pa sem na svoj elektronski naslov prejela še dve podobni vprašanji, zato je padla odločitev, da o sklanjanju večbesednih poimenovanj zapišem še kakšno besedo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Sklanjanje večbesednih poimenovanj

dr. Nataša Hribar, 29.5.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 21/2014V tokratnem kotičku se bomo spraševali, kako sklanjamo nekatera večbesedna poimenovanja. Za izhodišče vam ponujam nekaj primerov, v katerih je jedro občno poimenovanje, v vlogi desnega prilastka pa nastopa lastno ime. Razmislite, katere sestavine v spodnjih večbesednih poimenovanjih bi sklanjali, katere pa bi pustili v imenovalniški obliki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Veznik kot in skloni

dr. Nataša Hribar, 22.5.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 20/2014S kolegico na fakulteti sva razpravljali o tem, kateri sklon sledi vezniku kot v zgledih, kakršen je na primer To je način za doživljanje sebe kot celostnega bitja/kot celostno bitje. Rodilnik ali tožilnik?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(41)

Leto objave

< Vsi
2014(41)
> Januar(4) > Februar(2) > Marec(4) > April(4) > Maj(4) > Junij(3) > Julij(4) > Avgust(2) > September(4) > Oktober(3) > November(4) > December(3)

Področja

12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: H

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov