O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 59)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Kovačeva kobila

dr. Matjaž Ambrož, 9.4.2020

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 14/2020Vsem dobro znana je pregovorna zev med teorijo in prakso. Na fakultetah poučujemo predvsem prvo in računamo na to, da se bodo diplomanti, ko bodo vstopali v poklic, priučili tudi druge (kar običajno brez večjih težav tudi storijo). Za poučevanje teorije med drugim uporabljam nekakšno vadnico s praktičnimi primeri. Čeprav je šla skozi neštete posodobitve in nove izdaje, njeno jedro tvorijo primeri, ki se ne spreminjajo - stari so kot zemlja, spominjam se jih še iz svojih študentskih let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Odprto pismo predsedniku Rektorske konference Republike Slovenije

dr. Matej Avbelj, 5.3.2020

Ostalo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 8-9/2020Spoštovani prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru! Na vas se obračam v vaši funkciji predsednika Rektorske konference Republike Slovenije. Kot veste, je Nova univerza že 8. avgusta 2019 vložila vlogo za polnopravno članstvo v Rektorski konferenci. Vloga vsebuje pristopno
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

12. konferenca kazenskega prava in kriminologije

Gaja Ana Pavliha, 30.1.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Gaja Ana-Pavliha, Pravna praksa, 4/2020Dne 3. in 4. decembra 2019 je v Portorožu potekala 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije, ki jo je otvorila Alenka Zalar, direktorica GV Založbe (LEXPERA d.o.o.). Predavatelji so zbranim predstavili širok spekter aktualnih vprašanj iz prakse in teorije kazenskega prava. Konferenca je potekala v petih sekcijah z dodatno posebno temo. Posamezne sekcije so vodili dr. Miha Šepec, dr. Mojca M. Plesničar, dr. Aleš Završnik, mag. Luka Vavken, dr. Anže Erbežnik in dr. Vid Jakulin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Dieter Bohlen (kot simptom)

dr. Matjaž Ambrož, 23.1.2020

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 3/2020Zadnjič se vam takole vozim z avtom po ljubljanskem Mirju, resda nekoliko bolj počasi, kot je običajno, iskal sem namreč neko ulico in hišno številko, torej sem upočasnil vožnjo in se sem ter tja tudi malo ustavil in stegoval vrat. Skratka, vozim se takole po Mirju, ko zaslišim za sabo nervozno hupanje. Za mano je bil eden tistih avtomobilov, ki so nekje vmes med džipom in oklepnikom, očitno vozniku moja zložna vožnja ni ustrezala, nekaj je tudi vihtel roke in te stvari. Odprl sem okno, da mu stvar razložim, in tudi on ga je odprl. Nisem se mogel načuditi: bil je to starejši možakar, vendar negovan, lice mu je bilo enakomerno porjavelo, na njem sled - tako sem domneval - fine kreme, lasje urejeni, platinasto blond. Spreletelo me je, da je to najverjetneje Dieter Bohlen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Oddaje o hišah in avtomobilih

dr. Matjaž Ambrož, 5.12.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 47/2019Ena od značilnosti televizijskih programov v tržnih gospodarstvih so oddaje o hišah in avtomobilih. Oboje rad gledam, saj me fascinirajo in iritirajo obenem, hkrati pa mi dajejo - tako si vsaj mislim - snov za razmišljanje in pisanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Filozofija sreče

dr. Matjaž Ambrož, 11.7.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 27/2019Nekaj časa sem že odsoten - poletni čas preživljam na tuji znanstvenoraziskovalni ustanovi. To je lahko zelo koristno: niti ne toliko zaradi zbiranja pisnih gradiv - ta so danes razmeroma enostavno dostopna tudi od doma - bolj zaradi spremembe okolja in novih vtisov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Razmišljanja o vetrobranu

dr. Matjaž Ambrož, 21.3.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 12/2019Obstaja prvina, ki mi je nikoli ni uspelo čvrsteje integrirati v pisanje: to je aktualnost. Pravzaprav mi, odkar pomnim, ni uspelo napisati besedila, ki bi bilo neposreden odziv na aktualen dogodek, denimo moralno obarvan razmislek o poslančevi mali tatvini ali o tej ali oni izjavi vidnejšega člana naše družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Kulturni kapital

dr. Matjaž Ambrož, 21.2.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 8/2019Radio Slovenija je pred kratkim praznoval devetdesetletnico obstoja. Jubilej so obeležili z geslom "na perotih duha" in mu namenili serijo pogovornih oddaj, v katerih so obujali spomine in razpravljali o poslanstvu radia v današnji družbi. Eno teh oddaj sem ujel na daljši poti z avtom in ji z zanimanjem prisluhnil. Ključno vprašanje, ki so ga sogovorniki načeli, je bilo tole: Je mogoče vztrajati pri predvajanju "zahtevnejših" vsebin in hkrati obdržati poslušalstvo? V razpravi se je večkrat pojavila besedna zveza "kulturni kapital". Problem naj bi bil, da je v današnji družbi prišlo do nekaterih prevrednotenj: kulturni kapital nima več take vrednosti kot nekoč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Moška ranljivost

dr. Matjaž Ambrož, 10.1.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 1-2/2019V obdobju, ko se je naša družba že pospešeno pripravljala na prehod na tržno gospodarstvo, so se v časopisju pojavili oglasi nekega Mr. Džirla (najverjetneje gre za psevdonim), ki je naprodaj ponujal čudežne kristale, osvežilce čevljev, predvsem pa menda zelo učinkovit čaj za hujšanje, Čang šlang imenovan. Stvar je bila precej hecna, o skrivnostnem Mr. Džirlu smo se večkrat pogovarjali in družinski prijatelj, ki je po službeni dolžnosti več let preživel na Zahodu, je takrat preroško napovedal: "Temu se bo zdaj treba privaditi tudi pri nas."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Pravilo treh generacij

dr. Matjaž Ambrož, 8.11.2018

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 43/2018Eden od razcepov, ki zaznamujejo sodobno slovensko politično stvarnost, je tisti med podjetništvom in kulturništvom. Ko prižgemo televizijo, naletimo na zaostrene spore o ustvarjanju vrednosti in njenem trošenju. Ljudje iz kulture opozarjajo na svoj ranljiv, šibak in vse bolj zapostavljen položaj, toda tisti iz podjetniške srenje niso videti nič bolj zadovoljni: svoj težaven položaj ponazarjajo z metaforo lokomotive, ki mora za seboj v breg vleči vse daljšo in daljšo kompozicijo prisklednikov, ki se lakomno napaja iz vrednosti, ki jo ustvarja podjetnik. Gre za enega tistih mučnih konfliktov, ki so jih polni medčloveški odnosi, kadar obe strani menita, da se jima godi velika krivica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Biti humanist

dr. Matjaž Ambrož, 13.9.2018

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 34/2018Za tega ali onega avtorja beremo, da je bil humanist, krščanski humanist, socialistični humanist, humanistični penolog in podobno. Obstajajo sicer dokaj različni pogledi na to, kaj se pravi biti humanist, toda za tukajšnje potrebe lahko stvari poenostavimo in rečemo, da je humanist tisti, ki verjame, da so ljudje dobri, zagovarja človeško dostojanstvo in altruistično etiko, skratka meni, da je treba v ljudeh prepoznati tisto najboljše in z njimi ravnati lepo. Tudi jaz sem - najbrž ste že uganili - humanist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Ustavnosodna anemičnost

dr. Matej Avbelj, 23.8.2018

Ostalo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 30-31/2018Pod kakšnimi pogoji, na kakšen način in predvsem kako globoko oziroma široko lahko organi pregona kot del izvršilne veje oblasti vstopajo v dejanske in virtualne prostore zakonodajne oblasti in v njih zasegajo podatke v primeru suma storitve kaznivega dejanja poslanca državnega zbora? Kako zahtevnemu ustavnopravnemu standardu mora ustrezati obrazložitev sodišča, ki dovoli tovrstne posege? Ti dve vprašanji je pred ustavno sodišče postavila zadeva Up-979/15. Že na prvi pogled je šlo za zadevo vrhunskega ustavnopravnega pomena. Na eni strani se je dotikala temeljnih človekovih pravic opozicijskega poslanca državnega zbora. Na drugi strani pa je zadeva posegla v srce načela delitve oblasti in v za demokracijo ključno vprašanje odnosa med politično večino, ki nadzoruje zakonodajno ter izvršilno vejo oblasti, in njej konkurenčno opozicijo. Ustavno sodišče je za odločitev potrebovalo skorajda tri leta. Rezultat je bil, vsaj zame, metaforična sodba presenečenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Izposojeno gradivo

dr. Matjaž Ambrož, 14.10.2016

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 39-40/2016Pred časom sem za ta list pisal sestavke. Ker je bil tedanji urednik v zadregi glede razvrstitve, je ustanovil novo rubriko in jo poimenoval Prava peresa. Meni poimenovanje sicer nikoli ni bilo všeč: zvenelo je pretenciozno, hkrati pa se mi je zdelo prisiljeno poigravanje z besedami. Toda nikoli se nisem pritožil - poimenovanje rubrik je navsezadnje stvar uredništva - in stvar se je prijela. Tako sem pisal kar nekaj let, o stvareh, ki so mi pač padle na pamet. Nikoli se nisem zavezal redno dostavljati besedil; ko sem imel čas in voljo, sem pač pisal, sicer ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Metoda poskusov in napak

dr. Matjaž Ambrož, 11.9.2014

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 35/2014Kos življenja, ki je za mano, je v precejšnji meri zaznamovala uporaba metode poskusov in napak. Metoda je znana: poskusiš to in ono, da bi si napravil življenje prijetnejše, in ko stvar spodleti, poskusiš nekaj novega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Menedžerski koncert

dr. Matjaž Ambrož, 23.1.2014

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 3/2014V življenju se nam pogosto godijo krivice, to vemo vsi. Precej redkeje, a sem in tja vendarle, pa se zgodi, da nas doletijo nezasluženi privilegiji. Meni se to dogaja v obdobju okrog novega leta, kadar me založba povabi na gala menedžerski koncert, čeprav sploh nisem menedžer: poklicno fungiram kot skromen javni uslužbenec brez vodstvenih kompetenc.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Zakaj pišem?

dr. Matjaž Ambrož, 3.10.2013

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 38/2013Vsakdo s krhkimi živci - takih nas je kar precej - občasno sanjari o umiku: selitvi v kakšno kmečko, najraje obmorsko okolje, kjer bo lovil ribe, gojil oljčne nasade in ob večerih "trl lan", karkoli že ta dejavnost obsega. Oh, kolikokrat se jaz, ko so živci bolestno razdraženi, poigravam s to zamislijo! Večkrat sem bil že skorajda odločen: ko bodo tantieme dosegle raven, ki omogoča znosno preživetje, grem in si življenje uredim na novo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Fiktivno in realno

dr. Matjaž Ambrož, 21.2.2013

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 7-8/2013Kot uči moderna ekonomska znanost, je temelj dobrega poslovanja v tem, da ujamemo pravšnje razmerje med prihodki in izdatki. Da bi se približal temu idealu, sem sklenil, da bom pregledal odhodke in skušal dognati, kam odteka denar. Ob preučevanju tega vprašanja sem prišel do osupljive ugotovitve: velik del odhodkov predstavljajo nekakšne naročnine, pristojbine, zavarovanja, pavšali, vzdrževalnine, provizije, periodične dajatve, stroški vodenja računov, skratka, nič oprijemljivega, nič, od česar bi bila človekova eksistenca dejansko odvisna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄49-50

Čustvo novote

dr. Matjaž Ambrož, 20.12.2012

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 49-50/2012Odkar sem se postaral, sem postal razmeroma tog in nenaklonjen spremembam. Vse bolj omahljiv sem recimo, ko gre za poti v tujino. Sprašujem se, zakaj bi po hotelih za zajtrk pil rjavo vodeno brozgo, ko pa si doma lahko pripravim pošteno kavo. Zakaj bi se mučno prekladal po čakalnicah letališč, names
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Nove generacije

dr. Matjaž Ambrož, 25.10.2012

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 41-42/2012Ljudje smo nagnjeni k temu, da pojave, ki se periodično ponavljajo, med seboj primerjamo: kmet primerja letine, smučar primerja, koliko snega so navrgle posamezne zime, profesor primerja generacije študentov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Velikega ega problem

dr. Matjaž Ambrož, 27.9.2012

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 37/2012Mnenje, ki ga imamo ljudje o sebi, se včasih ne sklada v celoti z mnenjem, ki ga imajo o nas drugi. Zgodi se celo, da okolje, v katerem se gibljemo, pripisuje nam in našim zaslugam manjši pomen, kot bi želeli, kar nas seveda jezi. Ker bi okolje radi opozorili, da dela napako, povzdignemo glas, toda okolje je težko v kaj prepričati, kaj šele prevpiti, zato naposled postanemo hripavi in slabe volje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄26

Proslave

dr. Matjaž Ambrož, 5.7.2012

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 26/2012Rekel bi, da sem bil že vsaj na kakih sto proslavah in svečanostih. Nekatere sem celo dejavno sooblikoval, to je bilo predvsem v osnovnošolskih letih, potem sem se z odra umaknil v vrste publike in prepustil priložnost še drugim. Na podlagi tega, niti ne tako majhnega vzorca ugotavljam, da vse proslave, včerajšnje in današnje, zaznamuje neko pretresljivo notranje protislovje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Mlade družine

dr. Matjaž Ambrož, 29.3.2012

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 12/2012V javnih občilih berem, da moramo ustvarjati okolje, v katerem se bodo mladi bolj odločali za rojstvo otrok. Poskrbeti moramo za razmere, prijazne mladim družinam, ustvarjati spodbude in tako dalje. In seveda prikimavam: kajpada, kajpada, prizadevati si je treba ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄9

Prižgimo luč, ljudje

dr. Matjaž Ambrož, 8.3.2012

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 9/2012Življenjska raven je bila v prvih letih po vojni - tako pripovedujejo starejši, izkušeni ljudje -precej nizka. Temu je sledilo postopno izboljšanje, sedemdeseta leta minulega stoletja je že mogoče označiti za leta relativne blaginje. Za obdobja blaginje je značilno, da ljudje, ki jih ne skrbi več golo preživetje, začnejo več pozornosti namenjati drugim stvarem, na primer urejanju svoje zunanjosti ali pa skrbi za udobje in estetski videz svojih bivališč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Svež zrak, trdo delo

dr. Matjaž Ambrož, 2.2.2012

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 4/2012Bili so dnevi, ko sem imel ob večerih nenavadno razdražene živce. Da bi jih stabiliziral, sem se odločil, da se malo umaknem in nekaj časa prebijem na kmečkem turizmu. Imel sem sicer tudi možnost, da bi vplačal paket "Čarobni Kvarner", občasno mi namreč v nabiralnik dostavljajo nekakšne pisane tiskovine, s katerimi me opozarjajo na ugodne priložnosti za nakup hrane, predmetov in turističnih aranžmajev. "Čarobni Kvarner" je bil tam, v eni od tiskovin, in na prvi pogled je šlo za dobro ponudbo (zdelo se mi je zelo pozorno od njih, da je bil v paket vključen tudi povsem brezplačen "welcome drink"). Toda na koncu sem se vendarle odločil za kmečki turizem, saj sem v Kvarnerju že bil, moj moto pa je, da je treba vselej poskusiti nekaj novega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Pasti evolucije

Matjaž Ambrož, 1.9.2011

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 33/2011Ameriški socialni psihologi so prišli do nenavadne ugotovitve, da je eden od generatorjev človeške nesreče - luksuz. Ljudje so namreč pripravljeni plačati visoke premije za ugledno znamko, domnevno privlačno obliko ali nepotrebne funkcije in odlike, ki jih ima neki izdelek (na primer stotine metrov globine, ki jih elegantna moška ura zdrži pri potapljanju, ali pa visoko terensko zmogljivost avtomobila, ki ga uporabljamo v glavnem za vožnjo po asfaltiranih cestah). Za tako, na prvi pogled neracionalno vedenje vendarle obstaja evolucijska
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(59)

Leto objave

2020(4) 2019(5) 2018(3) 2016(1)
2014(2) 2013(2) 2012(7) 2011(5)
2010(7) 2009(8) 2008(8) 2007(4)
2002(1) 2000(2)

Področja

< Vsi 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov