O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 19 (od skupaj 19)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Pitna voda: ustavna prepoved in ne pravica

dr. Matej Avbelj, 24.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 45-46/2016Rad pijem vodo, a še bolj mi je pri srcu pivo. Tisto ta pitno in ne nujno slovensko. Dolžnost pitja piva slovenskih proizvajalcev ne obstaja. Zato, ker piva še ni v Ustavi. Pravica do pitne vode pa je. Od prejšnjega tedna. In nad tem novim ustavnopravnim dosežkom slovenske politike in stroke je navdušena vesoljna Slovenija. Kako tudi ne? Pri vpisovanju pitne vode v ustavo smo vendar del evropske in svetovne avantgarde. Na to moramo biti nadvse ponosni. Zato tudi ne čudi, da ni bilo praktično nikogar, razen prof. dr. Marka Kambiča, ki bi si javno drznil biti proti. Ne proti pitni vodi, temveč proti njenemu vpisu v Ustavo. S tem uvodnikom se mu pridružujem iz vsaj petih razlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Obveznosti države članice pred izročitvijo državljanov druge države članice tretji državi

Alenka Antloga, 27.10.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 41-42/2016Sodišče Evropske unije (SEU) je na predhodna vprašanja Vrhovnega sodišča Latvije (predložitveno sodišče) odločilo, da je treba 18. in 21. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) razlagati tako, da mora država članica Unije, v kateri se nahaja državljan druge države članice Unije, pred izročitvijo tretji državi, s katero je sklenila sporazum o izročitvi, o tem obvestiti državo članico Unije, pripadnik katere je ta državljan, in tej državi na njeno prošnjo predati državljana v skladu z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (Okvirni sklep 2002/584), če je ta država tudi pristojna, da uvede kazenski postopek za kazniva dejanja, izvršena zunaj njenega ozemlja. Pred izročitvijo tretji državi pa mora preveriti, ali z izročitvijo ne bodo kršene pravice iz 19. člena Listine EU o temeljnih pravicah (LTP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Izposojeno gradivo

dr. Matjaž Ambrož, 14.10.2016

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 39-40/2016Pred časom sem za ta list pisal sestavke. Ker je bil tedanji urednik v zadregi glede razvrstitve, je ustanovil novo rubriko in jo poimenoval Prava peresa. Meni poimenovanje sicer nikoli ni bilo všeč: zvenelo je pretenciozno, hkrati pa se mi je zdelo prisiljeno poigravanje z besedami. Toda nikoli se nisem pritožil - poimenovanje rubrik je navsezadnje stvar uredništva - in stvar se je prijela. Tako sem pisal kar nekaj let, o stvareh, ki so mi pač padle na pamet. Nikoli se nisem zavezal redno dostavljati besedil; ko sem imel čas in voljo, sem pač pisal, sicer ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Kaj je pravni strokovnjak?

dr. Matej Avbelj, 22.9.2016

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 36-37/2016V državi, kjer vlada ustavna demokracija, igra ključno vlogo ustavno sodišče. To je varuh ustavnih vrednot, ki prevladajo tudi nad odločitvami večine, pa naj bo ta še tako številčna. Ureditev, ki ustavnemu sodišču daje tolikšno moč, od njega zahteva enakovredno odgovornost. V ustavni demokraciji je zato odločilno vprašanje oblikovanja in sestave ustavnega sodišča. V Sloveniji si ob tem vselej zastavljamo napačno subjektivno vprašanje: kdo je pravni strokovnjak, o katerem govori ustava, ko postavlja en sam pogoj za imenovanje na mesto ustavnega sodnika. Napačno vprašanje pa ni še nikdar vodilo do pravega odgovora. Do tega se je mogoče dokopati le z osredotočenjem na objektivni vidik. Zatorej ne kdo, temveč kaj je pravni strokovnjak?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Pravica do zakonitega prebivanja kot diskriminatoren pogoj pri upravičenosti do dajatev iz naslova socialne varnosti

Alenka Antloga, 8.9.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 35/2016Sodišče Evropske unije (SEU) je zavrnilo tožbo Komisije zaradi neizpolnitve obveznosti Združenega kraljestva, katerega nacionalna zakonodaja je določala, da pristojni organi od državljanov drugih držav članic za namen upravičenosti do dodelitve pomoči za vzdrževanega otroka in davčnega dobropisa za vzdrževanega otroka (predmetni dajatvi) zahtevajo zakonito prebivanje na ozemlju države članice v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic (Direktiva 2004/38), saj je menilo, da takšen pogoj ne pomeni prepovedane diskriminacije v skladu s 4. členom Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (Uredba 883/2004).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Ustavno pravo

dr. Matej Avbelj, 19.8.2016

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 31-32/2016Pred kratkim je pri založbi Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana 2016, 864 strani) izšla nova knjiga - tokrat izpod peresa dr. Franca Grada, dr. Igorja Kaučiča in dr. Saše Zagorca, treh profesorjev Pravne fakultete Univerze v Ljubl
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Mafijska ali normalna država?

dr. Matej Avbelj, 21.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 29-30/2016V naslovu je zapisana težka, a le navidezna dilema. Njena teža je toliko večja zaradi lahkotnosti besed, s katerimi je predsednik vlade na strankarskem zborovanju opisal sedanjost oziroma prihodnost slovenske države. Sproščenost, s katero vrhovni slovenski voditelji, tudi opozicijski, v zadnjem času besedno lomastijo po državi in tudi drug po drugem, je sicer dih jemajoča. Tako ni niti najmanj presenetljivo, da temu razdiralnemu trendu sledita tudi javni prostor in s tem celotno slovensko občestvo. Preseneča pa, da se nič ne zgodi. Z najtežjimi besedami najlahkotneje opisujemo očitno nenormalne razmere v res publici, pa vendar, ko grmenje preneha, še naprej potujemo po dobro utrjeni gazi nenormalnosti. A kot rečeno, to je le navidezna dilema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄25-26

Nesuspenzivnost pravnega sredstva zoper odločitev o naknadni prošnji za mednarodno zaščito

Alenka Antloga, 23.6.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 25-26/2016Na zahtevo delovnega sodišča v Belgiji za sprejetje predhodne odločbe je Sodišče EU odločilo, da pravico do učinkovitega pravnega sredstva zagotavlja tudi pravno sredstvo, ki izvršitev odločbe, da se naknadna prošnja za mednarodno zaščito ne obravnava, ne zadrži.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Skušam razumeti

dr. Matjaž Ambrož, 21.4.2016

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 16-17/2016Ne bi mogel trditi, da sem na tekočem, kljub vsemu pa nekaj malega berem časopise in gledam televizijo. Pozoren sem postal na tole. Kadar se kaj zgodi (in skoraj vedno se kaj zgodi), se na televiziji in v časopisih oglasijo strokovnjaki, ki dogodek tolmačijo. Kadar ima dogodek tudi družbenokonfliktno razsežnost (in skoraj vedno jo ima), se pogosto priglasijo strokovnjaki iz vrst pravnikov. Opozarjajo na neke akte, določbe (nemalokrat "ustavnega ranga") in kar še imajo, včasih pa jih zanese tudi onkraj norme: prodreti želijo v srž problemov naše družbe kot take.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Svoboščine notranjega trga EU

dr. Matej Accetto, 17.3.2016

Kultura in umetnost

dr. Matej Accetto, Pravna praksa, 11/2016Težko bi precenili pomen notranjega trga za delovanje EU, ki se še danes kaže na številne očitne in manj očitne načine. Profesorji lahko denimo študente prava EU k razmisleku o tem izzovemo z vprašanjem, kakšen je pomen alkohola za razvoj evropskega pravnega reda. Sokratska pot do odgovora razkrije, da je pravo notranjega trga v jedru razvoja prava EU, v jedru svoboščin notranjega trga je prosti pretok blaga, v jedru razumevanja prostega pretoka blaga pa več sodb Sodišča EU o določanju meje med nedopustnimi in dopustnimi omejitvami tega pretoka, pogosto o trgovanju z alkoholnimi pijačami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Omejitev svobode izražanja zaradi varovanja ugleda pokojne političarke

Alenka Antloga, 10.3.2016

Varstvo človekovih pravic

Alenka Antloga, Pravna praksa, 10/2016"Ena manj. Kaj sledi zdaj?" Tako se je glasil naslov prispevka pritožnika Michaela Gennerja, ki ga je naslednji dan po nenadni smrti avstrijske zvezne ministrice za notranje zadeve 31. decembra 2006 objavil na spletni strani organizacije Asyl in Not, pri kateri je delal. Pokojno ministrico je označil za ministrico za mučenje in deportacijo ter pisarniškega vojnega hudodelca in jo primerjal z nacističnim uradnikom, ki je povzročil vojna hudodelstva, navedel, da je bila povsem brezčutna, ravnodušna do posledic nacionalnih azilnih predpisov, ubogljiv instrument birokracije, okužene z rasizmom, in dodal, da je dobra novica za novo leto njena smrt, saj noben dostojen človek za njo ne bo žaloval. Opisal je zgodbe prosilcev za azil in izrazil upanje, da bo nov minister popravil vso nastalo škodo. V dnevnem časopisu je nato pojasnil, da so bili njegovi komentarji namenjeni zgolj pokojni ministrici, in se opravičil njenim družinskim članom. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je soglasno in pričakovano odločilo, da Republika Avstrija s kazensko obsodbo zaradi obrekovanja pokojne ministrice ni kršila njegove pravice do svobode izražanja po prvem odstavku 10. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Populizem in ustavna demokracija

dr. Matej Avbelj, 10.3.2016

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 10/2016Da kriza rodi demagoge in populiste, je dobro znano. Pa vendar nas je tokratni izbruh populizma spet ujel povsem nepripravljene. Pri čemer z besedico "nas" ne zajemam zgolj Slovenije, niti ne samo Evropske unije, temveč je treba z njo opisati vse tisto, kar je podčrtano s skupnim imenovalcem: razviti Zahod. Populizem je danes institucionalizirana grožnja ustavni demokraciji kot vsoti demokracije in vladavine prava. Kako se bomo spopadli z njim?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄9

Bliskovita nezakonita uvedba nadzora tržnega inšpektorata na podlagi anonimne telefonske prijave

mag. Janko Arah, 3.3.2016

Uprava

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 9/2016Iz poslovnih poročil Tržnega inšpektorata Republike Slovenije (TIRS) za posamezna leta je razvidno, da ta državni organ posega v društva na podlagi zakonov, ki mu stvarne pristojnosti za nadzor ne podeljujejo. Tako je na primer na podlagi Zakona o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT) v času od 1. januarja 2014 do 31. marca 2015 opravil kar 47 pregledov pri društvih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Neustreznost nacionalne zakonodaje pri urejanju dostopa do neprofitnih stanovanj

Mateja Apohal, 18.2.2016

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Mateja Apohal, Pravna praksa, 7-8/2016Pravica do neprofitnega stanovanja je t. i. pravica do socialne pomoči, ki je zagotovljena samo državljanom Republike Slovenije (peti odstavek 87. člena Stanovanjskega zakona - SZ-1), prednostno pa je namenjena ljudem s slabšimi stanovanjskimi in socialnimi razmerami ter drugimi okoliščinami, ki narekujejo potrebo po zagotovitvi njihove stanovanjske varnosti (8. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem). Vprašanje je, ali gre res za tako pravico, da se lahko njena upravičenost veže na pogoj državljanstva. Ali so družine tujcev, ki so si v Sloveniji ustvarile dom in tukaj zakonito prebivajo, res upravičeno obravnavane drugače od družin slovenskih državljanov? Kot bomo videli v nadaljevanju, upravičenih razlogov za tako pavšalno razlikovanje, utemeljeno zgolj na narodni pripadnosti, ni. Tudi evropska zakonodaja in sodna praksa tako ravnanje države, ki je utemeljeno na razlikovanju zgolj na podlagi pogoja državljanstva, ocenjujeta kot diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Izrastki, pege, brazde

dr. Matjaž Ambrož, 21.1.2016

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 03-04/2016Na nemški televiziji že več let z zanimanjem spremljam oddajo, ki razkriva razočaranja turistov: aranžma, ki so ga bili vplačali, jim ni nudil tistega, kar so obetale fotografije v katalogu. Zakonski par, ki je odpotoval na Mallorco, s pretresljivimi opisi izpoveduje, kako zanikrna je bila hotelska soba, kako zamazani so bili prti v obedovalnici in kakšne sitnosti je povzročalo gradbišče tik ob hotelu, ki ga v promocijskih gradivih nihče ni omenjal. Oddaja s svojimi prispevki spet in spet potrjuje znano zakonitost: slike stvari so pogosto lepše od stvari samih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Obveznost izvoza dodatkov za invalidnost v okviru koordinacije sistemov socialne varnosti

Alenka Antloga, 21.1.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 03-04/2016Sodišče EU je odločilo, da dodatki za ublažitev socialnih posledic hude invalidnosti, kot so v Slovaški republiki dodatek za oskrbo, osebno pomoč in za kritje večjih stroškov, nimajo značilnosti dajatve za bolezen po točki a prvega odstavka 3. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in jih zato ni treba izvažati tistim upravičencem, ki v Slovaški republiki nimajo stalnega prebivališča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Pravni sistem na preizkušnji

mag. Janko Arah, 14.1.2016

Pravoznanstvo

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 2/2016Ustava zapoveduje, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo, posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pa morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Taka ustavna ureditev pomeni, da morajo organi ter nosilci javnih pooblastil pri uporabljanju zakonov in drugih predpisov izhajati iz spoznanja, da je posamezna zakonska določba sestavni del celote predmeta urejanja v zakonu, v katerega je umeščena, zakon pa je sestavni del oziroma konkretizacija slovenske ustavnopravne ureditve. Zato morajo besedilo posamezne določbe razumeti in razlagati v njeni smiselni, vsebinski in sistematični povezanosti in soodvisnosti z drugimi določbami in pravno ureditvijo kot celoto. Na primeru, ki očitno ni osamljen, lahko preizkusimo, ali in koliko so ti postulati v praksi dejansko spoštovani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Zapis pravice do čiste pitne vode v slovensko ustavo

Ahačič Jakob, Gril Maša, Košir Tina, Zupančič Simona, 7.1.2016

Varstvo okolja

Jakob Ahačič, Maša Gril, Tina Košir in Simona Zupančič, Pravna praksa, 1/2016V Državnem zboru je trenutno v obravnavi predlog zapisa pravice do čiste pitne vode v Ustavo Republike Slovenije. Ta problematika je bila tudi del raziskav v okviru Pravne klinike za varstvo okolja, ki je v študijskem letu 2014/2015 potekala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄1

Kaj imajo skupnega kazenske zadeve Bavčar, Snežič in Zavašnik?

dr. Matjaž Ambrož, 7.1.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 1/2016Vse tri so bile medijsko odmevne, poročanje o njih pa je v podtonu zaznamoval poziv: "Nekaj je treba storiti!" Zakonodajni aparat je ta poziv vzel resno in se na vse tri zadeve odzval energično: v kratkem času so bile pripravljene in sprejete spremembe zakonodaje, ki naj poskrbijo za to, da se taki primeri ne bodo več ponovili.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(19)

Leto objave

< Vsi
2016(19)
> Januar(5) > Februar(1) > Marec(4) > April(1) > Junij(1) > Julij(1) > Avgust(1) > September(2) > Oktober(2) > November(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov