O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 24 (od skupaj 24)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Čudežna moč glasbe

dr. Matjaž Ambrož, 19.12.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 49-50/2013Kadar beseda steče o "čudežni moči glasbe", mi pride na misel dogodek, o katerem mi je pripovedoval profesor srednjih let. Sedel je kot običajno na svojem zlatem abonmaju, koncert mu je ugajal, še več, ko je bil na vrsti krasni andante, je v nosu začutil zbadanje, oči so mu postale vlažne in obšlo ga je nenavadno občutje, ki ga je opisal kot "ganotje nad samim sabo". Zazdelo se mu je, da mu v kozmosu pripada prav posebno mesto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Predlog ZViS-1 za grški scenarij

dr. Matej Avbelj, 12.12.2013

Višje in visoko šolstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 48/2013Le redko se zgodi, da je kak predlog zakona tako prežet z določbami, ki so v nasprotju z Ustavo in pravom EU. Prav tako ni preveč pogosto, da predlagatelj sploh ne skriva, da namen predloga ni v izboljšavi zatečenih gospodarskih in socialnih razmer. Še bolj redko je, da predlogu zakona nasprotuje velika večina deležnikov, predlagatelj pa vztraja pri njegovem sprejemu po skrajšanem postopku in za vsako ceno. Vse to, in še več, velja za predlog novega Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

"Finančna kriza" in Evropska konvencija o človekovih pravicah

Katarina Zidar Al Mutairi, 5.12.2013

Varstvo človekovih pravic, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Katarina Zidar-Al-Mutairi, Pravna praksa, 47/2013Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) varuje posameznika pred neupravičenimi posegi države v njegovo življenje, fizično integriteto, svobodo gibanja, zasebnost itd. Varuje tudi njegovo pravico do premoženja; tistega, ki ga ima, in tistega, do katerega je v skladu z veljavno distribucijo upravičen. Vprašanje, ki si ga zlasti v časih ekonomske krize postavljajo mnogi, pa je, ali oziroma kako EKČP varuje človekove pravice v razmerju do socialnih in ekonomskih politik države. Celovit odgovor je težko izluščiti iz zgornje, tradicionalne podobe državljanskih in političnih pravic kot mehanizma, ki omejuje državo pri njenih "prirojenih" nagnjenjih k omejevanju svobode posameznikov. Odgovor je večinoma povezan z dvema evolutivnima konceptoma, ki izhajata iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Prvi so pozitivne obveznosti, ki od države pričakujejo, da sprejme ukrepe za učinkovito varstvo človekovih pravic. Drugi je razumevanje EKČP kot dinamičnega instrumenta, ki se prilagaja novodobnim razmeram. Slednje omogoča širitev varstva tudi na področja socialne in ekonomske politike, na katerih politične in državljanske pravice prvotno niso bile prisotne. Če kdaj, potem je ta širok pristop pomemben zdaj v času finančne krize in kriznih ukrepov, ki poslabšujejo življenjski standard večine prebivalcev Evrope in izrivajo nekatere ranljive skupine na rob preživetja in socialne izločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Vsakomur po njegovih potrebah

dr. Matjaž Ambrož, 18.10.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 40-41/2013V zadnjem času se mi dogaja nekaj, česar prej nisem okusil: pišejo mi bralci. Navežejo se na katerega od zapisov in opišejo kako svojo izkušnjo ali pogled na življenje. Pravijo, da radi preberejo; ena od bralk mi celo piše, da sem zagovornik vrednot, ki so "v današnji družbi vse prepogosto spregledane in zanemarjene". Ob branju teh sporočil mi je prijetno, zato jih, ko pridem do konca, začnem brati znova.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Zakaj pišem?

dr. Matjaž Ambrož, 3.10.2013

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 38/2013Vsakdo s krhkimi živci - takih nas je kar precej - občasno sanjari o umiku: selitvi v kakšno kmečko, najraje obmorsko okolje, kjer bo lovil ribe, gojil oljčne nasade in ob večerih "trl lan", karkoli že ta dejavnost obsega. Oh, kolikokrat se jaz, ko so živci bolestno razdraženi, poigravam s to zamislijo! Večkrat sem bil že skorajda odločen: ko bodo tantieme dosegle raven, ki omogoča znosno preživetje, grem in si življenje uredim na novo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Likovna umetnost

dr. Matjaž Ambrož, 19.9.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 36/2013Zroč v hladno, belo steno tako imenovanega dnevnega prostora, sem sklenil, da potrebujem likovno delo, ki bo moje zadrževanje v tem prostoru napravilo prijetnejše in bolj domačno. Zaželel sem si - tako kot se je to počelo v domala vseh civilizacijah - okrancljati svoje bivališče (za življenje človeku ni potreben samo kruh, pravi nekje mladi Marx, marveč tudi "cvetje").
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Obsojeni Božiček

dr. Matej Avbelj, 5.9.2013

Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 34/2013Nedavno tega sem kramljal s kolegom iz gimnazijskih časov, za katerega je že tedaj veljala javna tajna, da rad leta za tujimi krili, za katerih razvajanje mu ni škoda nobenega evra. Pripovedoval mi je, ves razžaljen, kako je pred kratkim v družbi njegovih kolegov popolnoma iz konteksta (brez kakršnegakoli pojasnila, nagovora ali vprašanja) k njemu pristopila njegova žena in mu pribila, da ima dovolj njegovega nenehnega laganja in zapravljanja družinskih prihrankov ter da si zato lahko kar iz glave izbije, da bi bila z njim še kdaj intimna. Ves ogorčen mi je dejal, da bi jo najraje tožil po 158. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) zaradi kaznivega dejanja razžalitve. V navalu krohota sem mu to odsvetoval, češ da se mu bodo še krave smejale. Kmalu zatem pa mi je v roke prišel Sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 15366/2011 v zadevi Furlan. Ko sem ga prebral, sem spoznal, da sem kolegu očitno napačno svetoval. Poglejmo zakaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Moje društveno življenje

dr. Matjaž Ambrož, 29.8.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 33/2013V raznih življenjepisih, torej sestavkih, ki jih s priročno kratico imenujemo kar "CV", pogosto berem: član več mednarodnih združenj s področja ..., podpredsednik Akademije za ..., častni član ustanove te in te ..., dolgoletni tajnik ..., prejemnik plakete Društva in tako dalje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Izjeme od akcesornosti udeležbe (četrti odstavek 41. člena KZ-1)

dr. Matjaž Ambrož, 22.8.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 31-32/2013Neka obrabljena krilatica pravi, da smo si ljudje različni. To velja tudi za storilce in udeležence kaznivih dejanj: nekateri imajo posebne statuse (status uradne osebe, garanta ipd.), drugi ne; nekatere pri dejanju vodijo posebni nameni in motivi (prilastitveni namen, maščevalni motiv ipd.), druge spet ne in tako naprej. To različnost sodelujočih kazensko pravo včasih, a ne vselej, jemlje v račun. Nekatere dejavnike je tako treba upoštevati le pri tistih storilcih ali udeležencih, pri katerih so v resnici podani (na primer status uradne osebe kot kvalifikatorna okoliščina), druge pa se upošteva pri vseh, tudi če jih pri njih ni bilo (tako na primer pomagač pri tatvini odgovarja, čeprav sam ni imel prilastitvenega namena). Ključno vprašanje je, kako vedeti, ali se neka okoliščina, ki zaznamuje enega od sodelujočih, "prenese" tudi na tiste, pri katerih ni bila podana. Vprašanje sodi v sklop težavnejših in slabše raziskanih vprašanj kazenskopravne dogmatike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Detektor

dr. Matjaž Ambrož, 11.7.2013

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 27/2013Najbrž ste že opazili, da nekateri ljudje, tudi taki pomembni, ki jih videvamo na televiziji ali pa poslušamo kot govorce na raznih sprejemih in proslavah, radi uporabljajo fraze, torej predvidljive besedne zveze, ki vsebinsko povedo malo ali nič. Povem vam, da to mene precej ujezi, dosegel sem namreč življenjsko obdobje, ko so živci že načeti, sicer pa so me take stvari jezile tudi že prej. Vprašanje je, zakaj so fraze tako neznosne in kako bi se dalo proti tistim, ki jih trosijo, ustrezno ukrepati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Na televiziji

dr. Matjaž Ambrož, 13.6.2013

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 23/2013V kazenskopravnem pogledu so bili, to že lahko rečemo, pretekli tedni precej razburljivi. Sodišče prve stopnje je razsodilo v zadevi Patria, pred tem pa smo lovili Hildo Tovšak in spremljali, kako nekateri obsojenci v zadevi Čista lopata do zadnjega na pošti niso prevzeli pravnomočne sodbe. Pri poročilih je bilo kar nekaj spektakla. Nekateri očividci so se zaklinjali, da so Hildo Tovšak videli na letališču v Frankfurtu, drugi na Hrvaškem, tretji na poti v Makedonijo, res pa je, da je ves čas obstajal tudi resen sum, da je odpotovala v podsaharsko Afriko, kjer naj bi prebivali neki njeni sorodniki. Posamezne verzije so se med sabo sicer delno izključevale, a to je normalno: človek navsezadnje ne more biti na več mestih hkrati. Pravi direndaj, skratka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

150 let Mednarodnega odbora Rdečega križa

Edi Abram, 30.5.2013

Varstvo človekovih pravic

Edi Abram, Pravna praksa, 21/2013Letos obeležujemo 150. obletnico ustanovitve Mednarodnega odbora Rdečega križa (MORK), zamisli, ki se je porodila švicarskemu poslovnežu Henryju Dunantu ob videnem trpljenju bolnih in ranjenih v bitki pri Solferinu leta 1859 in ob zavedanju pomanjkanja pomoči zanje. Njegova vizija, ki jo je opisal v knjigi Spomin na Solferino, vključuje ustanovitev nacionalnih odborov in društev, ki naj bi že v miru usposabljali medicinsko osebje za pomoč in negovanje ranjencev in bolnikov na bojišču, ter sklenitev mednarodne pogodbe za zaščito odborov in društev. O njej je razpravljal posebni petčlanski odbor, ki je leta 1863 v Ženevi ustanovil Mednarodni odbor za pomoč ranjencem, poznejši MORK. Že naslednje leto je bila sklicana diplomatska konferenca, na kateri je bil MORK mednarodnopravno priznan, sprejeta pa je bila tudi prva mednarodna pogodba s področja humanitarnega prava - Ženevska konvencija o izboljšanju usode ranjencev na bojišču. V konvencijo je bil vključen tudi dogovor o zaščitnem znaku MORK. Visoka obletnica ne pomeni samo simbolike v številkah, ampak predvsem spodbudo za nadaljnje delovanje in priložnost za pogled v prihodnost. Zato si poglejmo glavne izzive, s katerimi se danes ob izvajanju svojih humanitarnih aktivnosti sooča MORK, in način, kako nanje odgovarja ob upoštevanju svojih temeljnih načel. Za lažje razumevanje delovanja MORK je najprej treba opredeliti njegov pravni status in mandat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Vse, kar hočem vedeti o tebi

dr. Matjaž Ambrož, 16.5.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 19/2013V Flaubertovem romanu Vzgoja srca se mladi Frederic Moreau vpiše na pravno fakulteto, a že po nekaj tednih opusti študij. Ne zdrži namreč dolgotrajnega sedenja v do kraja napolnjenem amfiteatru, v katerem krmežljavi starec v rdeči halji predava z monotonim glasom, spremlja pa ga enakomerno, resignirano praskanje tristotih peres (po nekaj tednih predavanj so prišli šele do člena 3). Ta pripetljaj bralca navda s slutnjo, da si od prava in pravnikov lahko obeta predvsem puščobnost. No, ta pričakovanja temeljijo na stereotipizaciji in so lahko krivična. Danes namreč najdemo pravnike, ki raziskujejo pravo športa, kriminologijo emocij in objavljajo seksološke študije. Tak primer je tudi odvetnik dr. Luigi Varanelli, ki je pravkar objavil knjigo Vse, kar hočem vedeti o tebi: Psihologija ljubezni in spolnega življenja (samozaložba, 2013, 256 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Mladopravniki in evropska Slovenija

dr. Matej Avbelj, 16.5.2013

Pravoznanstvo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 19/2013Na področju prava v Sloveniji vlada zanimivo stanje. Na eni strani pravo in pravniki v javnosti uživamo še zelo malo ugleda. Hkrati pa sta v to isto javnost vsajena strah pred pravom in velika nevednost o njem in tistih, ki ga (pro)izvajajo. Na drugi strani pa je pravni ceh izrazito samozadosten, nesamokritičen in vzvišen, kako tudi ne, v svojem svetu najstva zoper svet dejstev. Skupni rezultat je zatečeno stanje slovenske pravne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄18

Namesto praznine: vsebinski liberalizem

dr. Matej Avbelj, 9.5.2013

Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 18/2013Pred kratkim smo se bralci Pravne prakse lahko seznanili z zanimivo izmenjavo mnenj, ki jo je sprožilo še bolj zanimivo predavanje prof. Weilerja na PF Univerze v Ljubljani o stanju in statusu svobode vere in vesti v Evropi. V svojem prispevku želim pojasniti, zakaj je bila zadeva Lautsi proti Italiji, ki tiči v jedru omenjene izmenjave mnenj, z evropskega vidika t. i. lahek primer in kakšne filozofske ter ustavnopravne sklepe lahko na njeni osnovi potegnemo v kontekstu urejanja podobnih vprašanj v Republiki Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

Pavlihizmi

dr. Matjaž Ambrož, 18.4.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 15/2013Marko Pavliha je eden tistih avtorjev, za katere lahko v predstavitvi zapišemo, da jih "ni treba posebej predstavljati". Opravljal je pomembne družbenopolitične funkcije v gospodarstvu, državni politiki in prosveti (kjer je še dejaven), hkrati pa je neumoren pisec poljudnih, esejističnih vsebin. S svojo zadnjo knjigo se podaja na novo pot, to je pot zgoščenega, aforističnega pisanja. To je v današnjem času pridobilo prepoznavnost tudi zaradi spletnih aplikacij, namenjenih javnemu objavljanju naših misli in prepričanj, ki jih skušamo podati v strnjeni in po možnosti elegantni obliki. Tako je avtor svoje delo naslovil Pavlihizmi in slična čivkanja brez Twitterja (založba Ved, Maribor 2013, 224 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Uvedba zakonskih podlag za načrte črpanja nepremičnega premoženja starostnikov

Bogataj David, Aver Boštjan, 4.4.2013

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. David Bogataj, dr. Boštjan Aver, Pravna praksa, 13/2013Uvedba prodajnega in posojilnega modela črpanja likvidnih sredstev iz nepremičnine na eni strani omogoča dvig socialne varnosti starostnikov ter povečanje njihove kupne moči in s tem kakovosti življenja po upokojitvi. Po drugi strani pa bi se s posledično večjim povpraševanjem upokojene populacije gospodarstvo premaknilo z mrtve točke, ne da bi bili s tem dolgoročno izpostavljeni inflaciji. Vendar v Sloveniji zakonske omejitve onemogočajo za starostnika varno uvedbo teh modelov črpanja. Zato si v nadaljevanju poglejmo potrebne zakonske spremembe za uvedbo modelov črpanja in poudarimo njihovo skladnost z ustavnim pravom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Mednarodna afirmacija

dr. Matjaž Ambrož, 21.3.2013

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 11/2013V znanosti danes ne zadošča biti lokalna kapaciteta, potrebna je tako imenovana mednarodna afirmacija. Ta kajpada v večini primerov ne pride sama, temveč si mora kandidat zanjo načrtno prizadevati. Te stvari poznam, udeležil sem se bil namreč raznih mednarodnih simpozijev, na katerih sem se med odmori napil konferenčne kave, prejel razna potrdila o udeležbi, zahvale za referiranje, pa tudi številne, iz trpežnega poliamida tkane kravate z emblemi tujih univerz. Počel sem tudi tisto, kar imenujemo socialno mreženje: izmenjal sem kupe vizitk in vljudnostnih opazk ter številnim ljudem z vsega sveta zagotavljal, da bomo ohranili stike. Skratka, utečenega reda stvari nisem postavljal pod vprašaj, čeprav bi kritičen človek kdaj pa kdaj lahko storil tudi to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄9

Javna etika in integriteta

dr. Matej Avbelj, 7.3.2013

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9/2013Pod uredniško taktirko mag. Bećirja Kečanovića in pod okriljem Komisije za preprečevanje korupcije je v drugi polovici preteklega leta izšel zbornik, posvečen javni etiki in integriteti, podčrtan z odgovornostjo za skupne vrednote (Komisija za preprečevanje korupcije, Ljubljana 2012, 330 strani). Kot ugotavlja že recenzent dr. Samo Uhan, je zbornik izšel v najprimernejšem času, ki pa se nekaj mesecev po njegovi izdaji zdi še primernejši. Naslovne teme, kot so integriteta, odgovornost in vladavina prava, so namreč ne le brezčasne, temveč tudi univerzalne. Pa ne le po sebi, temveč zaradi vseprisotnosti korupcije kot poglavitnega in akutnega razkrojevalca tistega, kar je prav, pa tudi (javnega) dobra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Fiktivno in realno

dr. Matjaž Ambrož, 21.2.2013

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 7-8/2013Kot uči moderna ekonomska znanost, je temelj dobrega poslovanja v tem, da ujamemo pravšnje razmerje med prihodki in izdatki. Da bi se približal temu idealu, sem sklenil, da bom pregledal odhodke in skušal dognati, kam odteka denar. Ob preučevanju tega vprašanja sem prišel do osupljive ugotovitve: velik del odhodkov predstavljajo nekakšne naročnine, pristojbine, zavarovanja, pavšali, vzdrževalnine, provizije, periodične dajatve, stroški vodenja računov, skratka, nič oprijemljivega, nič, od česar bi bila človekova eksistenca dejansko odvisna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Jubilej ustavnega trenutka Evropske unije

dr. Matej Accetto, 7.2.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Accetto, Pravna praksa, 5/2013Sečninsko-formaldehidna smola je zelo uporabno in skoraj vseprisotno lepilo, ki ga med drugim najdemo v blagu, papirju, lepljenem lesu in avtomobilskih gumah. Svoje odlike pa je pokazalo tudi v evropskem pravu, v katerem je pravni red EU neločljivo zlepilo s pravnimi redi držav članic - prav prekvalificiranje tega formaldehida na višjo carinsko stopnjo je namreč prek pritožbe prizadetega nizozemskega uvoznika vodilo v slovito sodbo Sodišča EU v zadevi Van Gend en Loos, s katero je 5. februarja 1963 vzpostavilo doktrino neposrednega učinka prava EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Subjekt, gon, sublimacija

dr. Matjaž Ambrož, 31.1.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 4/2013Po spominu navajam drobce iz življenja M. F., za katere ocenjujem, da bi utegnili biti zanimivi za širši krog bralcev, zlasti seveda tistih, ki so morda v podobnem položaju kot M. F. M. F. je moški srednjih let in srednje rasti. Po začetnih turbulencah, značilnih za mladostno obdobje, se je unesel, postal je miren in krotak. Lahko bi rekli: vihravost in zanos mladih let je zamenjal za malomeščanski mir v krogu svoje družine (da - tudi taki obstajajo). Zdaj živi znosno, seveda pa mu življenje streže s sto in eno drobno nevšečnostjo, banalnostjo, nesmislom. Prepričuje se, da je treba te stvari pač junaško prenašati: živeti - to pravzaprav ne pomeni nič drugega, kot nenehno se soočati z nevšečnostmi in drobnimi nesmisli. Tem prej se človek temu privadi, tem bolje zanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Konec ali začetek slovenskega ustavnega prava?

dr. Matej Avbelj, 10.1.2013

Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 1/2013Ustavno sodišče je v odločbi št. U-II-12-23 in U-II-2/12-22 z dne 17. decembra 2012 odločilo, da bi z odložitvijo uveljavitve t. i. zakonov o državnem holdingu in slabi banki nastale protiustavne posledice, in je zato referenduma o teh zakonih prepovedalo. To je sprožilo pravi vihar v kozarcu pravniške in medijske vode. V tem prispevku želim predstaviti svoje stališče do omenjene odločbe in tudi do interpretativnih odzivov nanjo. Le oboje skupaj namreč tvori ustavnopravno celoto zadevne sodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Povračilni zahtevek stroškov zdravljenja nujne medicinske pomoči v državi članici EU

Jasmina A. Tabaković, 10.1.2013

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 1/2013Visokokakovostne zdravstvene storitve so za evropske državljane priznane z Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, vendar sistemi socialne varnosti v EU niso harmonizirani, ampak temeljijo na načelu koordinacije, po katerem vsaka država članica svobodno odloča o pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz teh sistemov. Prispevek obravnava problematiko povračilnega zahtevka stroškov zdravljenja nujne medicinske pomoči v drugi državi članici in sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katero je ugodilo zahtevku slovenske turistke v Španiji po povračilu stroškov zdravljenja nujne medicinske pomoči v zasebni kliniki. Sodba je sicer rezultatsko ustrezna, odprto vprašanje, ki se poraja ob branju obrazložitve, pa je, ali je sodišče svojo odločitev v vseh pogledih pravilno utemeljilo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(24)

Leto objave

< Vsi
2013(24)
> Januar(3) > Februar(2) > Marec(2) > April(2) > Maj(4) > Junij(1) > Julij(1) > Avgust(2) > September(2) > Oktober(2) > December(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov