O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 12 (od skupaj 12)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Deveti člen

dr. Matjaž Ambrož, 18.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 49-50/2014V stisko me je spravil deveti člen individualnega pravnega akta, ki sem ga podpisal. Zadevo bom pojasnil. Spisal sem nekakšno delo. Ne bom trdil, da mi je bilo pisanje vselej v užitek. Prav nasprotno: na trenutke sem se mučil, obupaval, psoval. Toda držal sem se načela, ki ga vsak dan radodarno vcepljamo našim najmlajšim: dela ne smemo opustiti, takoj ko postane neprijetno. Treba je zdržati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Slovenija v EU - deset let pozneje

dr. Matej Avbelj, 4.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 47/2014Ko sem se ob desetletnici članstva Slovenije v EU znani profesorici evropskega prava, ki dobro pozna razmere v tem delu Evrope, pritoževal, v kakšnem stanju smo se znašli, me je hitro postavila na realna tla. Kaj ste pa mislili - da boste Avstrija? No, s tal me je pobrala hkratna pripomba, da imajo srednjeevropske države pravzaprav veliko srečo, da sploh so v EU, saj bi sicer živele scenarij Latinske Amerike. Kje je torej Slovenija danes in kam gremo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Actio pro socio v slovenskem pravu (2.)

mag. Sara Ahlin Doljak, 17.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sara Ahlin-Doljak, Pravna praksa, 40-41/2014Po splošnem pregledu instituta actio pro socio v našem pravnem redu v prejšnji številki Pravne prakse, zlasti po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), in kratki primerjalnopravni analizi si tokrat poglejmo ta institut v kontekstu družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Actio pro socio v slovenskem pravu (1.)

mag. Sara Ahlin Doljak, 9.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sara Ahlin-Doljak, Pravna praksa, 39/2014Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) se opira pretežno na nemško in avstrijsko pravno ureditev, zato je v njem ureditev actio pro socio podobna ureditvama v teh dveh pravnih sistemih. Actio pro socio kot tožba posameznega družbenika na račun družbe se je razvila iz potrebe po tem, da bi imel posamezen družbenik možnost popraviti neaktivnost in nepravilnost organov družbe in družbenikov, ki obvladujejo družbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Metoda poskusov in napak

dr. Matjaž Ambrož, 11.9.2014

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 35/2014Kos življenja, ki je za mano, je v precejšnji meri zaznamovala uporaba metode poskusov in napak. Metoda je znana: poskusiš to in ono, da bi si napravil življenje prijetnejše, in ko stvar spodleti, poskusiš nekaj novega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Zadeva Patria - (ne)pravo v kontekstu

dr. Matej Avbelj, 3.7.2014

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 26/2014Na svoji seji 11. junija 2014 je Ustavno sodišče s sklepom Up-373/14-22, za katerega je glasovalo šest od devetih sodnikov, zavrglo ustavno pritožbo, ki jo je vložil Janez Janša, prvoobtoženi in pravnomočno obsojeni v zadevi Patria. Sklep je naletel ne le na neprecedenčno ostra ločena mnenja treh sodnikov, ki so mu nasprotovali, temveč tudi na kritiko najuglednejših pravnikov v državi: nekdanjih sodnikov Ustavnega sodišča, ki jih javnost pozna tudi in predvsem po njihovi različni svetovnonazorski pripadnosti. Že zaradi dejstva hude notranje in zunanje kritike sklep sam na sebi zahteva podrobno analizo. Ta pa je potrebna še toliko bolj v luči celotnega konteksta procesa Patria, ki v medijsko-političnem in zato demokratičnem smislu bremeni slovenski javni prostor že skoraj osem let, v pravnem smislu pa le kakšno polovico manj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Izbiranje evropskih voditeljev

dr. Matej Accetto, 12.6.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Accetto, Pravna praksa, 23/2014Če želite, lahko v nekaj sekundah ustvarite nekaj, česar svet še ni videl - le na kratko premešajte običajen kupček igralnih kart. Ker je število možnih permutacij nepojmljivo visoko (52! oziroma 64-mestno število), skoraj povsem gotovo enakega zaporedja kart ni ustvaril še nihče prej. Če nekaj takega velja že za preprost snopič kart, potem nemara lažje razumemo, da podobne novosti ves čas ustvarja tudi pravni red, kot se je med drugim zgodilo ob zadnjih volitvah v Evropski parlament - te naj bi na novo premešale institucionalne karte Evropske unije, postavile pa so nova vprašanja o izbiranju političnih voditeljev. Problem ima tako evropsko kot tudi slovensko razsežnost in na obeh ravneh je ujet v nekakšnem limbu med pravom in politiko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Začetek poskusa v primeru sostorilstva

dr. Matjaž Ambrož, 10.4.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 14/2014Začetek poskusa, torej razmejitev poskusa od pripravljalnih ravnanj, je eno težavnejših in spornejših vprašanj kazenskega prava. To vprašanje dobi še dodatno razsežnost v primeru sostorilstva. Ker ni nujno, da vsi sostorilci delujejo v istem hipu, so možni položaji, ko nekateri sostorilci že začnejo uresničevati svoj prispevek k dejanju, drugi pa sploh še ne pridejo na potezo, ko dejanje že propade. Ti položaji odpirajo vprašanje, ali naj se začetek poskusa presoja za vse sostorilce hkrati ali pa za vsakega posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

Zdravstveno stanje zapornika in obveznosti države

Katarina Zidar Al Mutairi, 13.3.2014

Človekove pravice

Katarina Zidar-Al-Mutairi, Pravna praksa, 10/2014Kdaj pripor ali prestajanje zaporne kazni povzroča zaporniku take fizične in psihološke posledice, da ga ni mogoče več šteti za skladnega s 3. členom (prepoved mučenja) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)? To vprašanje je v večini primerov, ki jih obravnava Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), usmerjeno v preučevanje ustreznosti razmer v zaporu. Ob tem, ko mora vsak zapor zagotoviti neki sprejemljiv življenjski standard v smislu prostorskih, higienskih in zdravstvenih razmer, pa osebne okoliščine nekaterih zapornikov vendarle zahtevajo več kot to. Da bi pripor oziroma izvrševanje zaporne kazni ne preseglo dopustne mere "trpljenja", ki je neizogibno povezana z odvzemom prostosti in zapornim režimom, so pogosto potrebni posebni ukrepi (zdravljenje, prilagoditev bivanjskih razmer itd.), namenjeni oskrbi bolnih ali drugače ranljivih zapornikov. Kot priča nedavna sodba ESČP v zadevi Contrada (št. 2) proti Italiji, pa v nekaterih primerih bolnih in ostarelih zapornikov že sam zaporni režim pomeni nedopusten poseg v pravice, varovane s 3. členom. V teh primerih je lahko edini način, da se zavarujejo pravice iz 3. člena, dopustitev alternativne oblike izvrševanja kazni ali njena prekinitev oziroma odložitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Dvojno obdavčeni obmejni delavci

mag. Jasmina A. Tabaković, 23.1.2014

Davki občanov in dohodnina

Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 3/2014Deseti informativni shod Civilne iniciative Apače (CI Apače), organiziran prvo soboto v letu 2014, bi lahko poimenovali tudi Slovenija v malem, saj so se ga množično udeležili dnevni delovni migranti z Gorenjske, Koroške, Štajerske in iz Prekmurja, ki si kruh služijo v sosednjih državah članicah EU. Razlog za množično udeležbo je sprememba Zakona o dohodnini (ZDoh-2M), s katero je zakonodajalec sledil odločbi Ustavnega sodišča in ukinil posebno osebno olajšavo za čezmejne delovne migrante, kar je bilo že predstavljeno. Tokratni prispevek prikazuje obdavčenje obmejnih delavcev z vidika nadnacionalnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Menedžerski koncert

dr. Matjaž Ambrož, 23.1.2014

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 3/2014V življenju se nam pogosto godijo krivice, to vemo vsi. Precej redkeje, a sem in tja vendarle, pa se zgodi, da nas doletijo nezasluženi privilegiji. Meni se to dogaja v obdobju okrog novega leta, kadar me založba povabi na gala menedžerski koncert, čeprav sploh nisem menedžer: poklicno fungiram kot skromen javni uslužbenec brez vodstvenih kompetenc.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Izzivi in odzivi - drugi zvezek

dr. Matjaž Ambrož, 9.1.2014

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 1/2014Pri založbi Uradni list je pred kratkim izšla druga knjiga Izzivov in odzivov profesorja Ljuba Bavcona. Prva, ki je izšla leta 2006, vsebuje izbor njegovih besedil od leta 1988 do leta 2005, drugi zvezek pa prinaša izbor od leta 2006 dalje. Ta dinamika kaže, da avtor ne zmanjšuje tempa pisanja, kar je znano tudi izkustveno: čeprav formalno ni več podvržen storilnostnim pritiskom, ob delovnih oddihih vselej prvi vstaja od kave z ugotovitvijo, da je "sicer prijetno klepetati, a je treba tudi delati".
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(12)

Leto objave

< Vsi
2014(12)
> Januar(3) > Marec(1) > April(1) > Junij(1) > Julij(1) > September(1) > Oktober(2) > December(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov