O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 26)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄49-50

Mala šola retorike

dr. Matjaž Ambrož, 22.12.2011

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 49-50/2011Pri GV Založbi je pred kratkim izšla Mala šola retorike Bogdane Herman in dr. Marka Pavlihe, podnaslovljena "Za pravnike in še koga". Gre za vsebinsko dopolnjeno in zaokroženo zbirko prispevkov, ki sta jih avtorja v letih 2010 in 2011 objavljala v Pravni praksi. Kako stvari povedati? Da nas za silo
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Med Olimpom in Hadom

dr. Matjaž Ambrož, 14.10.2011

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 39-40/2011Pri GV Založbi je v avgustu izšla knjiga Med Olimpom in Hadom: Enakost v pravu in literaturi (303 strani), ki jo je uredil dr. Matej Accetto. Delo spada na področje, ki ga imenujemo "pravo in literatura". Za to področje se že od nekdaj po malem zanimam, tako sem recimo v študentskih letih preučeval tale nenavadni kontrast. Sošolke, ki so v prvem letniku fakultete vstopale v svet pravnega silogizma, so takrat po večini nosile strogo vrsto oblačila, imenovano kostim. Na literarnih večerih, kjer pa ni šlo za silogizem, temveč bolj za slast besede kar tako, pa sem videval čisto drug tip mlade ženske. Takega, ki nosi stare pletene jopice, se usede magari na tla, čez ramo pa ima navešeno nekakšno pisano bisago, iz katere potlej jemlje mošnjič s tobakom, ki ga spretno zvije in pripali. Je ta dva tako različna svetova, svetova silogizma in slasti besede, kostimov in pletenih jopic, sploh mogoče in smiselno povezovati, sem si tedaj belil glavo, zavedajoč se pasti eklekticizma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Zgodovinska odločitev Ustavnega sodišča

dr. Matej Avbelj, 14.10.2011

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 39-40/2011V Republiki Sloveniji oblastni organi ne smejo poimenovati javnih objektov, na primer ulic ali cest, po osebah, ki simbolizirajo totalitarne režime. To jim prepoveduje Ustava, konkretno njena vrhovna vrednota človekovega dostojanstva. Tako je presodilo Ustavno sodišče v zadevi U-I-109/10-11 z dne 26. septembra 2011, s katero je odpravilo 2. člen Odloka mestne občine Ljubljana o poimenovanju ceste po Josipu Brozu Titu. Ta sodba je ena najpomembnejših odločitev Ustavnega sodišča v vsej njegovi zgodovini. Njena obrazložitev je hkrati: primer dobre ustavnosodne strategije, saj zelo zanimivo prikazuje javno izraženi nepopoln teoretičen sporazum sodnikov in, kar ni nepomembno, pušča odprta nekatera bistvena ustavnopravna in epistemološko-hermenevtična vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄34

Ustavne dileme ob glasovanju o zaupnici vladi

Matej Avbelj, 8.9.2011

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 34/2011Ustavno pravo je najzanimivejše, ko besedilo Ustave ne podaja določnega in enoznačnega odgovora na neko pereče, aktualno vprašanje. Če se tako vprašanje postavi v skrajno pregretem političnem ozračju in se nanaša na nekaj, pričakovali bi, tako samoumevnega, kot je potrebna večina za izglasovanje zaupnice vladi, pa ustavno pravo po vrhu vsega postane še razburljivo. Prav to se nam je v teh dneh zgodilo v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Pasti evolucije

Matjaž Ambrož, 1.9.2011

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 33/2011Ameriški socialni psihologi so prišli do nenavadne ugotovitve, da je eden od generatorjev človeške nesreče - luksuz. Ljudje so namreč pripravljeni plačati visoke premije za ugledno znamko, domnevno privlačno obliko ali nepotrebne funkcije in odlike, ki jih ima neki izdelek (na primer stotine metrov globine, ki jih elegantna moška ura zdrži pri potapljanju, ali pa visoko terensko zmogljivost avtomobila, ki ga uporabljamo v glavnem za vožnjo po asfaltiranih cestah). Za tako, na prvi pogled neracionalno vedenje vendarle obstaja evolucijska
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄32

Tri leta potem

Matjaž Ambrož, 25.8.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 32/2011Kmalu bodo minila tri leta, odkar je začel veljati KZ-1. Trenutno je v postopku njegova prva obsežnejša novela, imenovana KZ-1B, katere cilj je "nujna poprava neskladnosti, napak in nedoslednosti v veljavnem zakonskem besedilu". Za obsežnejšo preureditev zakonika se predlagatelj (Ministrstvo za pravosodje) ni odločil, ker je ocenil, da bi bila zanjo potrebna "tehten kritični premislek ter daljši čas uporabe v praksi". Tako želi
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄30-31

Šport in šah

Matjaž Ambrož, 18.8.2011

Pravoznanstvo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 30-31/2011"Človek mora gojiti kako dejavnost, ki ga sprošča, sicer se mu prej ali slej utrga!" je naglas razmišljal brkat moški, potem ko je rutinirano, v lepem loku zalučal kroglo, s katero je zbil nasprotnikovo, ki se je nevarno približala balinčku. Iz vrčka je odpil požirek, nato pa s spodnjo ustnico prekril zgornjo, v ustih ustvaril podtlak in tako z brkov posesal pivsko peno, ki se je bila tam nabrala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Uvod v pravo Evropske unije

Matej Accetto, 21.7.2011

Kultura in umetnost

dr. Matej Accetto, Pravna praksa, 28-29/2011Evropska unija je rada v delavnici. Po frekvenci svojih institucionalnih prenovitev v zadnjih dvajsetih letih spominja na plansko dojemanje rednih ustavnih nadgradenj, ki so ga zahodni avtorji nekoč radi očitali vzhodnoevropskim sosedam. Med številnimi kolesji, ki se po vsaki spremembi temeljnih pogodb znova zaženejo s še okrepljeno močjo, pa je tako tudi pisanje učbenikov evropskega prava: še leto prej uporabni vodniki po skrivnostih pravnih in institucionalnih okvirov delovanja EU postanejo vsaj deloma zastarela historična pričevanja, pred avtorji in založniki pa je nova dirka za pripravo aktualnih besedil in pritegnitev bralcev. Taka novost na slovenskem trgu je tudi Uvod v pravo Evropske unije dr. Aleša Ferčiča, dr. Janje Hojnik in dr. Matjaža Tratnika (GV Založba, 2011, 399 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄28-29

Politični analitik

Matjaž Ambrož, 21.7.2011

Politične stranke

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 28-29/2011Z odvijanjem življenjskega cikla sem srečal že veliko ljudi, rekel bi več tisoč ali kaj takega. Srečal sem ljudi, ki so se imeli za odlične šoferje, športnike ali pivce. Srečal sem tudi tehnične tipe, take preudarne, ki si zataknejo prenosni telefon za pas, še prej pa ga vdenejo v PVC-etui, ki napravo varuje pred zunanjimi vplivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄27

Varnost cestnega prometa

Matjaž Ambrož, 14.7.2011

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 27/2011Varnost cestnega prometa je naslov 640 strani dolge monografije, ki jo je uredil dr. Dragan Petrovec, izdal pa v začetku letošnjega leta Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti. Monografija je plod raziskave Dejavniki varnosti cestnega prometa v Sloveniji, v kateri so poleg vodje (Petrovec) sodelovali še raziskovalci dr. Ljubo Bavcon, Bogomil Brvar, dr. Mitja Muršič, dr. Nina Peršak in Tatjana Polak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Poklicno tipična ravnanja kot kazniva pomoč?

Matjaž Ambrož, 7.7.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 26/2011Tema, ki je v novejši kazenskopravni literaturi pridobila precejšnjo pozornost, je vprašanje, ali ravnanja, ki pomenijo običajno, vsakdanje opravljanje poklica, lahko pomenijo kaznivo pomoč. Primerov, ki to dilemo ponazarjajo, je na desetine. Taksist med službo odpelje požigalca skupaj s kanistrom bencina na kraj kaznivega dejanja in mu to storitev normalno zaračuna "po taksimetru" (pri tem pa pozna storilčeve načrte). Osebni bančnik na željo komitenta nakaže večji znesek na neki anonimni bančni račun, pri čemer ve, da sodeluje pri utaji davkov. Trgovec z živili s hrano in pijačo zalaga bordel, pri čemer ve, da se lastnik ukvarja z izkoriščevalsko prostitucijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Nemogoče predčasne volitve

Matej Avbelj, 16.6.2011

Politične stranke

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 23/2011Thomas Kuhn je v svoji slavni, že davno objavljeni knjigi The Structure of Scientific Revolutions (Struktura znanstvenih revolucij) postavil tezo, da znanstveniki, ki izhajajo iz različnih paradigem, iste stvari vidijo različno in pravzaprav živijo v različnih svetovih. Kuhnova teza, ki za svoje izhodišče jemlje naravoslovne znanosti - torej objektivni svet tam zunaj - še toliko bolj velja za družboslovne znanosti, katerih objekt preučevanja in (po)ustvarjanja je intersubjektivni in je povsem odvisen od epistemoloških skupnosti, ki ga oblikujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄19

Razlike med institutoma zastopnika pacientovih pravic in varuha bolnikovih pravic

Borut Ambrožič, 19.5.2011

Pravoznanstvo

mag. Borut Ambrožič, -ml., Pravna praksa, 19/2011V slovenskem pravnem prostoru je Maribor pravna posebnost, saj kot edino mesto v Sloveniji pokriva področje pacientovih pravic tako na lokalni kot tudi nacionalni ravni. K tej posebnosti je prispeval institut varuha bolnikovih pravic, ki je posredno pomembno vplival tudi na odločitev zakonodajalca o sorodnem institutu - zastopniku pacientovih pravic. Že tu naj poudarim, da Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) ne ukinja instituta varuha bolnikovih pravic v Mariboru. Ob začetnih razglabljanjih, ali naj varuh bolnikovih pravic deluje v sklopu urada Varuha človekovih pravic, je obveljalo, da je varuh bolnikovih pravic samostojna ustanova na ravni lokalne organiziranosti v Mestni občini Maribor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄15-16

Animus donandi

Matjaž Ambrož, 21.4.2011

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 15-16/2011Obstaja krog ljudi, ki jih družba zaradi njihovega položaja in dela dobro nagrajuje in jim namenja privilegije. Nekateri med njimi ji želijo vsaj del tega povrniti: sodelujejo v dobrodelnih akcijah in se povezujejo v dobrodelna združenja. Motiv za to je lahko koristnost (pozitivna podoba, možnost druženja in spoznavanja "podobno mislečih"), vendar pa je po splošnem prepričanju še mnogo bolje, če na delu ni računica, temveč spontanost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄12

Pravosodje - kako naprej?

Matej Avbelj, 31.3.2011

PRAVOSODJE

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 12/2011Pravosodje je bilo v dvajsetih letih slovenske samostojnosti predmet številnih ostrih kritik. Prihajale so z vseh strani, večkrat so bile upravičene. Stvari so šle že tako daleč, da so nekateri namesto o pravosodju začeli govoriti kar o krivosodju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Vpliv prava EU na nacionalno načelo pravnomočnosti

Matej Avbelj, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 11/2011Namen tega prispevka je dvojen. Prvič, na kratko prikazati razvoj sodne prakse Sodišča EU s področja odnosa med načelom primarnosti prava EU in načelom pravnomočnosti, kot velja v državah članicah. Drugič, analizirati izzive, ki jih predstavljena sodna praksa morebiti prinaša za slovenski pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

(Ustavno)sodna presoja in predhodno odločanje v pravu EU

Matej Accetto, 24.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Accetto, Pravna praksa, 11/2011Praksa (ustavno)sodne presoje v državnih ureditvah in pravu EU odpira vrsto pomembnih vprašanj o vlogi in ravnanju sodstva pri reševanju temeljnih vprašanj evropske in državnih ureditev, pa tudi o razmerju in sodelovanju med posameznimi sodišči v prepletenem sistemu sodnega varstva. Ta vprašanja so pri nas še vedno aktualna, in to kljub bolj ali manj jasnim ustavnim oziroma pravnim okvirom, ki jih urejajo. V začetku marca letos je tako denimo tudi širša javnost lahko brala o odločitvi koprskega okrožnega sodišča, ki je v neki zadevi (v zvezi z obstojem dedne pravice po neregistrirani istospolni partnerici) menilo, da je veljavna zakonska ureditev protiustavna, in zato prekinilo pravdni postopek ter začelo postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem, kar naj bi tudi samo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pozdravilo kot "pogumno potezo, saj takih odločitev ni veliko". Podobno je tudi z uporabo prava EU, glede katerega so slovenski sodniki dolgo "zbirali pogum" za sprožitev postopka predhodnega odločanja Sodišča EU v zvezi s kakšno lastno zadevo - ob obisku Slovenije marca 2009 je podpredsednica Evropskega parlamenta Diane Wallis skupaj z ministrom za pravosodje v pogovorih s slovenskimi sodniki še vedno lahko le presenečeno iskala vzroke za pomanjkanje takega sodelovanja s Sodiščem - ko je Višje sodišče v Mariboru v drugi polovici leta 2009 končno postavilo prvo vprašanje, pa je konkretni sodnik od organizatorjev ene od konferenc o evropskem pravu prejel posebno priznanje "za največje dosežke pri prepoznavnosti in uveljavitvi Slovenije v EU".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄11

Točke zvestobe

Matjaž Ambrož, 24.3.2011

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 11/2011Zdaj, odkar je kapitalizem, je marsikaj drugače. Precej sprememb je na področju blagovne menjave, pri kateri ponudniki blaga v maloprodaji uporabljajo številne trike, za moj okus tudi nekatere precej bedaste, da bi svojo robo spravili v promet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄10

V Strasbourgu in Luksemburgu

Tina Ajdič, 17.3.2011

Ostalo

Tina Ajdič, Pravna praksa, 10/2011Študentje PF Univerze v Ljubljani pod vodstvom dr. Cirila Ribičiča so se od 7. do 9. marca udeležili strokovne ekskurzije v Luksemburgu in Strasbourgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄10

Evropa dveh hitrosti - grožnja ali priložnost?

Matej Avbelj, 17.3.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 10/2011V javnost, tokrat tudi slovensko, je vnovič pricurljala zamisel Evrope dveh hitrosti. Ta se napoveduje v povezavi s t. i. nemško-francoskim paktom o konkurenčnosti, ki naj bi po pisanju bruseljskih medijev v šestih točkah predvideval več odločnih ukrepov, s katerimi bi povečali konkurenčnost EU, zlasti držav članic z evrom. Tako se vnovič odpira stara dilema, ali je večja prožnost evropskega prava - Evropa dveh hitrosti je le ena od njenih oblik - za EU dobra ali slaba ali pa pomeni celo zaton ideje evropske integracije. Navsezadnje, kaj bi ta prožnost pomenila za Slovenijo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄9

Problem malomarnega sostorilstva

Matjaž Ambrož, 10.3.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 9/2011Prejšnji Kazenski zakonik (KZ) je imel določbo o tem, da sostorilec odgovarja "v mejah svojega naklepa ali malomarnosti" (prvi odstavek 29. člena KZ), s čimer je izrecno dopuščal malomarno sostorilstvo. Novi Kazenski zakonik (KZ-1) pa je s spremembami na področju storilstva in udeležbe sprožil različne razlage tega vprašanja, s čimer je razpravo o malomarnem sostorilstvu napravil (znova) aktualno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄6-7

Pot preobrazbe (Kam z listjem?)

Matjaž Ambrož, 17.2.2011

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 6-7/2011"Študentska leta so najlepša leta," mi je rekel prijatelj, nato je nekaj časa molčal, naposled pa mi je povedal naslednjo zgodbo, ki sem jo, vsaj deloma, tako ali tako že poznal. Nekoč je obiskoval univerzo - bil je študent. Rad je imel Bachove menuete, romane Dostojevskega in vse, kar je lepo. Ko je veter na okno njegove študentske sobe ponesel jesenski list, ga je ujel v dlan in si ga pozorno ogledal. Bil je tako lep, da se je razjokal. Njegovo vrhovno načelo je bilo, da se k ničemur v življenju ne sme pristopati medlo. Pil je nerazredčen absint, na zabavah je lokal domače vino neposredno iz bokala. Klicali so ga Goba. Kot mi je povedal, se mu je včasih "čisto utrgalo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄3

Malnerič

Matjaž Ambrož, 27.1.2011

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 3/2011To je zgodba o profesorju Malneriču. Zgodba ni nič posebnega in bi nanjo bržkone kmalu pozabil, če se ne bi z njo seznanil na tako nenavaden način. Prav zaradi poti, po kateri je prišla do mene, pa se mi je vtisnila v spomin in jo pripovedujem naprej, kot pač pripovedujemo razne domnevno nenavadne stvari, ki so se bodisi zgodile nam bodisi smo slišali, da so se primerile nekomu drugemu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄2

Bančništvo kot hrbtenica samostojne Slovenije

Meta Ahtik, 20.1.2011

Kultura in umetnost

dr. Meta Ahtik, Pravna praksa, 2/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄2

Kazensko pravo v globalnem svetu

Matjaž Ambrož, 20.1.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 2/2011Članek iz revije Pravna praksa
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(26)

Leto objave

< Vsi
2011(26)
> Januar(4) > Februar(1) > Marec(7) > April(1) > Maj(1) > Junij(1) > Julij(4) > Avgust(2) > September(2) > Oktober(2) > December(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov