O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 33)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Če je epidemija ogrozila solventnost družbe ...

Avbreht Aleš, Drečnik Anja, 14.5.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Aleš Avbreht, Anja Drečnik, Pravna praksa, 19/2020Kljub morebitnemu omejenemu delovanju organov družbe v trenutnih razmerah razglašene epidemije je pravočasna ugotovitev insolventnosti družbe pomembna, saj Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi z nekaterimi obveznostmi družbe uvaja neizpodbojno domnevo, da je družba postala insolventna, ko bi to lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi ravnalo skladno z dolžno skrbnostjo. Od takrat naprej tečejo tudi roki za izvedbo dejanj, ki so vezani na nastanek insolventnosti. Spoštovanje teh rokov je za člane organov vodenja ali nadzora družbe bistveno, saj v primeru nepravočasne izvedbe lahko odškodninsko odgovarjajo. V nadaljevanju na kratko predstavljava obveznosti organov družbe pri ugotavljanju insolventnosti družbe, na katere se nanašajo tudi določeni ukrepi po novem Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Korporacijskopravne dileme v času epidemije

Avbreht Aleš, Beton Katarina, 6.5.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Aleš Avbreht, Katarina Beton, Pravna praksa, 17-18/2020Nedvomno bodo učinki razglasitve epidemije in s tem povezani predpisi med drugim močno vplivali tudi na korporativno upravljanje gospodarskih družb. Izzivi se že pojavljajo tako pri izvedbi skupščin in odločanju na skupščinah kot tudi pri delovanju kolektivnih organov vodenja in nadzora, ki bodo morali svoje delovanje kar precej prilagoditi. V nadaljevanju bodo predstavljene možnosti ravnanja organov družb, da bo vodenje še naprej čim bolj učinkovito, hkrati pa bodo spoštovani vsi predpisi, sprejeti v zvezi z ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Delitev skupnega premoženja zakoncev v primeru osebnega stečaja zakonca

Kristijan Anton Kontarščak, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Anton-Kontarščak, Pravna praksa, 49-50/2019Pred časom je bil na izobraževanju upraviteljev predstavljen naslednji resničen primer: žena je bila v postopku osebnega stečaja, njen mož pa je bil vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnine, ki je bila pridobljena z delom v času zakonske zveze. Mož ni prijavil izločitvene pravice, vendar mu je upravitelj priznal izločitveno pravico na eno polovico omenjene nepremičnine. Mnenje upraviteljev, ki so razpravljali o tem primeru, je, da je bilo takšno postopanje upravitelja napačno. V tem prispevku bom prikazal novo ureditev razdelitve skupnega premoženja v okviru postopka osebnega stečaja iz 83. člena Družinskega zakonika (DZ), s tem pa tudi odgovor glede pravilnosti postopanja upravitelja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Actio pro socio v slovenskem pravu (2.)

mag. Sara Ahlin Doljak, 17.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sara Ahlin-Doljak, Pravna praksa, 40-41/2014Po splošnem pregledu instituta actio pro socio v našem pravnem redu v prejšnji številki Pravne prakse, zlasti po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), in kratki primerjalnopravni analizi si tokrat poglejmo ta institut v kontekstu družbe z omejeno odgovornostjo in delniške družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Actio pro socio v slovenskem pravu (1.)

mag. Sara Ahlin Doljak, 9.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sara Ahlin-Doljak, Pravna praksa, 39/2014Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) se opira pretežno na nemško in avstrijsko pravno ureditev, zato je v njem ureditev actio pro socio podobna ureditvama v teh dveh pravnih sistemih. Actio pro socio kot tožba posameznega družbenika na račun družbe se je razvila iz potrebe po tem, da bi imel posamezen družbenik možnost popraviti neaktivnost in nepravilnost organov družbe in družbenikov, ki obvladujejo družbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

"Finančna kriza" in Evropska konvencija o človekovih pravicah

Katarina Zidar Al Mutairi, 5.12.2013

Varstvo človekovih pravic, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Katarina Zidar-Al-Mutairi, Pravna praksa, 47/2013Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) varuje posameznika pred neupravičenimi posegi države v njegovo življenje, fizično integriteto, svobodo gibanja, zasebnost itd. Varuje tudi njegovo pravico do premoženja; tistega, ki ga ima, in tistega, do katerega je v skladu z veljavno distribucijo upravičen. Vprašanje, ki si ga zlasti v časih ekonomske krize postavljajo mnogi, pa je, ali oziroma kako EKČP varuje človekove pravice v razmerju do socialnih in ekonomskih politik države. Celovit odgovor je težko izluščiti iz zgornje, tradicionalne podobe državljanskih in političnih pravic kot mehanizma, ki omejuje državo pri njenih "prirojenih" nagnjenjih k omejevanju svobode posameznikov. Odgovor je večinoma povezan z dvema evolutivnima konceptoma, ki izhajata iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Prvi so pozitivne obveznosti, ki od države pričakujejo, da sprejme ukrepe za učinkovito varstvo človekovih pravic. Drugi je razumevanje EKČP kot dinamičnega instrumenta, ki se prilagaja novodobnim razmeram. Slednje omogoča širitev varstva tudi na področja socialne in ekonomske politike, na katerih politične in državljanske pravice prvotno niso bile prisotne. Če kdaj, potem je ta širok pristop pomemben zdaj v času finančne krize in kriznih ukrepov, ki poslabšujejo življenjski standard večine prebivalcev Evrope in izrivajo nekatere ranljive skupine na rob preživetja in socialne izločitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄10

Kartelni dogovor o višini Euriborja?

Vlahek Ana, Ahtik Meta, 15.3.2012

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Ana Vlahek, Metka Ahtik, Pravna praksa, 10/2012Evropska komisija je oktobra lani sprožila preiskavo na sedežu gospodarskih družb, ki sodijo v sektor finančnih podjetij, ki se ukvarjajo z izvedenimi finančnimi instrumenti, vezanimi na Euribor (Euro Interbank Offered Rate). Omenjene družbe naj bi prekršile določbe 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) oziroma 53. člena Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, ki prepovedujejo oblikovanje kartelov in druga omejevalna ravnanja. Institucije, katerih podatki služijo za oblikovanje referenčnih obrestnih mer, so v zadnjih letih deležne obtožb o kartelnem dogovarjanju o višini obrestnih mer. Lani spomladi so na primer v ZDA, Kanadi, Združenem kraljestvu, Švici, EU in na Japonskem sprožili preiskave proti bankam, katerih obrestne mere služijo za oblikovanje obrestne mere Libor (London Interbank Offered Rate), pa tudi proti tistim, ki uporabljajo Tibor (Tokyo Interbank Offered Rate). Kaj so torej referenčne obrestne mere in kako se oblikujejo? Kakšne so možnosti in razlogi za sklepanje prepovedanih sporazumov med bankami in kako lahko ukrepa Evropska komisija?
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄23

Jamstvo za vloge v finančni krizi

dr. Meta Ahtik, 10.6.2010

Banke in hranilnice

dr. Meta Ahtik, Pravna praksa, 23/2010Orodij, s katerimi države ohranjajo finančno stabilnost, je več. Poleg zagotavljanja ustrezne regulacije in finančnega nadzora, ki sta namenjena zlasti preventivi, temu namenu služita še mehanizma, ki se aktivirata, ko težave v finančnem sistemu že nastopijo: funkcija posojilodajalca v skrajni sili ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄35

Menica v slovenski sodni praksi

Meta Ahtik, 10.9.2009

Menica in ček

Meta Ahtik, Pravna praksa, 35/2009Menica doživlja renesanso. Posledica pogoste uporabe nekega pravnega instrumenta pa so tudi spori, ki izvirajo iz njega. Najprej bom obravnavala zakonsko in teoretično podlago za uporabo menice, nato pa bom podala pregled sodne prakse zadnjih let in ocenila uporabo tega instrumenta v poslovni praksi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄36

Zavarovalniški posli, čistila in motivacija

dr. Matjaž Ambrož, 18.9.2008

ZAVAROVALNIŠTVO

dr. Matjaž Ambrož, dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 36/2008Kaj imajo skupnega zavarovalniški posli, čistila in motivacija? Na prvi pogled komaj kaj, zato se tem bolj čudim samemu sebi, da te pojme povezujem. Kadar beseda nanese na zavarovalniške posle, se spomnim na čistila, in kadar je govora o čistilih, se spomnim na zavarovalniške posle (oboje pa povezuj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄36

Če ni zaupanja med bankami, tudi denarja ni

dr. France Arhar, 20.9.2007

Obresti in obrestna mera

dr. France Arhar, Pravna praksa, 36/2007predsednik uprave UniCredit Bank Finančna kriza, ki ima svoje korenine v ameriškem nepremičninskem trgu, ima ob rastoči globalizaciji vse večji pomen tudi za ostale svetovne trge, kar pomeni, da ni omejena zgolj na ZDA. Kdaj bodo znani vsi rezultati, je ta trenutek težko napovedati. Vsi pa vemo, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄49-50

Denar v teoriji in sodni praksi

Meta Ahtik, 21.12.2006

Monetarni predpisi, Pravoznanstvo

Meta Ahtik, Pravna praksa, 49-50/2006univ. dipl. pravnica, mlada raziskovalka na PF Univerze v Ljubljani O denarju je mogoče govoriti samo v blagovnem gospodarstvu; če ni blaga, ni menjave in denar kot posrednik menjave ni potreben. Sprva se je menjala le ena vrsta blaga za drugo; menjalnega posrednika še ni bilo. Sčasoma se je z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄49-50

Tolar in evro v obdobju 2006–2007

Meta Ahtik, 22.12.2005

Monetarni predpisi

Meta Ahtik, Pravna praksa, 49-50/2005Slovenija naj bi s 1. januarjem 2007 uvedla skupno evropsko valuto – evro. Že nekaj časa pred tem, predvidoma konec junija 2006, bo Svet Evropske unije določil fiksen tečaj tolarja v evrih1. Sledilo bo t. i. predvstopno obdobje.2 V tem obdobju, prav tako pa v času dvojnega obtoka3, bodo pri menjavi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄40

Banka Slovenije po vstopu v Evropsko monetarno unijo

Meta Ahtik, 25.11.2004

Monetarni predpisi

Meta Ahtik, Pravna praksa, 40/2004Slovenija je 28. 6. 2004 vstopila v tečajni mehanizem ERM II. Vstop v Evropsko monetarno unijo je načrtovan za leto 2007. ECB in Evropska komisija sta 20. 10. 2004 objavili konvergenčni poročili, v katerih sta dali oceno izpolnjevanja konvergenčnih kriterijev iz 121. člena PES in Protokola o kriteri...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄21

Stroški revizijskega postopka

Mateja Ažman, 17.6.2004

Računovodstvo, Revizija

Mateja Ažman, Pravna praksa, 21/2004Odločitve Državne revizijske komisije Zakon o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN -- Ur. l. RS, št. 78/99, 90/99, 110/02 in 42/04) v 22. členu opredeljuje stroške revizijskega postopka in pravila plačevanja stroškov revizijskega postopka. Ta pravila dopolnjuje Poslovnik Državne revizijske...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄27

Ponudbena cena: 1,00 SIT

Mateja Ažman, 25.7.2002

Proračun, Revizija

Mateja Ažman, Pravna praksa, 27/2002Na pravniški diskusijski listi se je nedolgo tega pojavilo zanimivo vprašanje: "Ali lahko ponudnik v postopku oddaje javnega naročila ponudi, ob izpolnjevanju vseh drugih pogojev iz razpisne dokumentacije, izvedbo razpisanih delo za simbolično ceno 1,00 sit? Ponudnik v svoji ponudbi tudi obrazloži, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄12

Svobodna opredelitev dejavnosti gospodarske družbe

mag. Janko Arah, 22.4.1999

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 12/1999Odpraviti enotno klasifikacijo dejavnosti Ustava Republike Slovenije določa v 74. členu, da je gospodarska pobuda svobodna in da zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Pri tem še dodaja, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Zakon, na...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄9

Ob desetletnici prve d.o.o.

mag. Janko Arah, 25.3.1999

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 9/1999Podjetništvo ni niti znanost niti umetnost, temveč praksa, ki temelji na znanju, je zapisal Peter Drucker v eni svojih uspešnic. Misel, ki se je v tedanjem jugoslovanskem gospodarskem prostoru pričela udejanjati s ponovno uvedbo statusnih oblik, značilnih za tržno gospodarstvo, tudi po desetih letih...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄7

Začetek opravljanja dejavnosti družbe

mag. Janko Arah, 11.3.1999

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 7/1999Konec nezakonitemu delovanju upravnih enot? Pred letom dni sem v PP, št. 2/98 poskusil razložiti določbo 6. odstavka 4. člena Zakona o gospodarskih družbah z vidika tržnega gospodarstva oziroma svobodne gospodarske pobude, kot je opredeljena v 74. členu Ustave Republike Slovenije (Uradni list, št...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄12

Odločba o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti

mag. Janko Arah, 26.6.1998

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 12/1998Iz podjetja pišejo: "V Pravni praksi smo spremljali razpravo o izdajanju odločb po 4. členu zakona o gospodarskih družbah in o nezakonitem delovanju upravnih organov. Glede na to nas zanima, ali naše podjetje, ki je takoj po registraciji vložilo vlogo za uvedbo postopka in izdajo odločbe po 6. od...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄11

Nesprejemljive spremembe ZGD z odlokom

mag. Janko Arah, 11.6.1998

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 11/1998Vlada Republike Slovenije je 16. aprila 1998 sprejela Odlok o uskladitvi tolarskih zneskov v zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 32/98), ki je začel veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, to je 1. maja 1998. Ker je njegova vsebina presenetila tako teoretike ko...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄10

Še o delovanju UE Celje

mag. Janko Arah, 28.5.1998

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Trgovina

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 10/1998Načenik Upravne enote Celje je podal odgovor na članek, objavljen v Pravni praksi, št. 8/98, v katerem pojasnjuje postopek izdaje nezakonite odločbe svoje upravne enote in trdi, da je bil postopek voden pravilno in v skladu z obstoječimi predpisi. Njegove ugotovitve so pravno sporne in zahtevajo pod...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄9

Nedomišljene spremembe ZGD - z odlokom?

mag. Janko Arah, 14.5.1998

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 9/1998Zakon o gospodarskih družbah določa v 11. členu, da lahko Vlada Republike Slovenije spremeni tolarske zneske v določenih členih, če se pomembneje spremeni razmerje tolarja proti ECU po tečaju Banke Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄8

Izdajanje odločb po 4. členu zakona o gospodarskih družbah

mag. Janko Arah, 30.4.1998

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 8/1998Znova o nezakonitem delovanju upravnih enot V pp, št. 2/98 sem predstavil svoje razumevanje določbe 6. odstavka 4. člena zakona o gospodarskih družbah. V pp, št. 5/98 je svoj drugačen pogled na isto zakonsko določbo objavila Vanda Zadnik. Z njenimi stališči, ki so sporna in pravno neutemeljena, s...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄5

Pravni učinek družbene pogodbe

Aleš Avbreht, 13.3.1997

Obligacije, Gospodarski subjekti in njihova organiziranost

Aleš Avbreht, Pravna praksa, 5/1997Družbeniki vstopijo v d. o. o. z datumom sklenitve družbene pogodbe v obliki notarskega zapisa Primer: Ustanovitelja sta sklenila družbeno pogodbo 27. 11. 1996 brez upoštevanja obličnosti, predpisanih z zakonom, pozneje, 28. 11. 1996 pa sta jo sklenila v obliki notarskega zapisa v skladu z zak...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(33)

Leto objave

2020(2) 2019(1) 2014(2) 2013(1)
2012(1) 2010(1) 2009(1) 2008(1)
2007(1) 2006(1) 2005(1) 2004(2)
2002(1) 1999(3) 1998(5) 1997(1)
1996(4) 1995(3) 1994(1)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov