O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 19
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 457)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Lustracijska zadeva iz leta 1994 in ideologija na sodiščih

dr. Matej Avbelj, 2.4.2020

Sodišča

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 13/2020Ena zanimivejših odločb ustavnega sodišča, ki je močno razdelila ne le ustavne sodnike, temveč tudi raziskovalce na projektu Ideologija na sodiščih, je bila zadeva U-I-83/94 iz leta 1994. V njej je pobudnik izpodbijal tretji odstavek 8. člena Zakona o sodniški službi. Ta je določal, da "ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodniki, ki so sodili ali odločali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo kršene temeljne človekove pravice in svoboščine, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Prodor evropskega tožilca v Zakon o kazenskem postopku

mag. Jasmina A. Tabaković, 26.3.2020

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 12/2020Če smo v obdobju zadnjih dvajsetih let razpravljali ter pisali predloge in pripombe k novelam Zakona o kazenskem postopku (ZKP), je v letu 2020 prišel trenutek, ki bo spremenil sistem preiskave storilcev kaznivih dejanj. Premika perspektive (še) ne bo prinesel nov model kazenskega postopka (kot nekoč predviden s predlogom ZKP-1), ampak nadnacionalni organ, Evropsko javno tožilstvo (EJT), h kateremu je z namenom medsebojnega okrepljenega sodelovanja v boju proti kaznivim dejanjem na škodo finančnih interesov Unije pristopila tudi Slovenija. Od uveljavitve zadnje novele ZKP-N je minilo šele nekaj mesecev, vendar morajo države članice do začetka delovanja EJT, ki se predvideva konec leta, omogočiti delovanje evropskega tožilca, ki bo na nacionalnih tleh pristojen za preiskave, pregon in obtožbo storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom Unije, v skladu z Direktivo (EU) 2017/1371 ter kaznivih dejanj, ki so z njimi neločljivo povezana. Uredba o EJT odpira vprašanja najprimernejše vključitve EJT v tradicije nacionalnih sistemov držav članic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Vračilo davka na dividende investicijskemu skladu nerezidentu

Alenka Antloga, 26.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Alenka Antloga, Pravna praksa, 12/2020Köln-Aktienfonds Deka (KA Deka), nekdanji investicijski sklad s sedežem v Nemčiji, je bil v Nemčiji oproščen plačila davka na dobiček. Imel pa je tudi delnice družb s sedežem na Nizozemskem in je iz tega naslova prejel tudi dividende. Sodišče Evropske unije (SEU) je na predlog nizozemskega vrhovnega sodišča (predložitveno sodišče) v okviru predhodnega odločanja po 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) podalo razlago 63. člena PDEU v okviru spora med KA Deka in nizozemskim državnim sekretarjem za finance glede vračila davka na dividende, ki ga je KA Deka plačal od dividend delnic v družbah na Nizozemskem v davčnih letih od 2002/2003 do 2007/2008.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Slovenija potrebuje nov, moderen zakon za področje raziskav in razvoja

dr. Gregor Anderluh, 19.3.2020

ZNANOST IN RAZISKOVALNA DEJAVNOST

dr. Gregor Anderluh, Pravna praksa, 11/2020Resolucija o raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 (RISS) je celovito zajela področje raziskav in inovacij ter pripravila ukrepe, da bi lahko z vrhunskimi raziskavami učinkovito naslavljali družbene izzive, kot so npr. podnebne spremembe, energetska varnost, staranje in zdravje, in tako omogočali višjo kakovost življenja. Sprememba zakonodaje naj bi se zgodila že leta 2012. Toda zdaj, ob koncu obdobja, smo daleč od tedaj zastavljenih ciljev. Slovenija premalo vlaga v raziskovanje in razvoj, zato smo na repu držav, ki so močne inovatorke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Slavni slovenski pravdarji

Aleš Avbreht, 19.3.2020

Kultura in umetnost

Aleš Avbreht, Pravna praksa, 11/2020Pričujoča knjiga je delo, ki bi ga morala v svoji knjižni zbirki imeti vsaka kolegica in vsak kolega in ga tudi prebrati. Upam si celo trditi, da Slavni slovenski pravdarji presegajo meje naše odvetniške stroke, saj pričujoči izbrani portreti slovenskih odvetnic in odvetnikov v daljni in bližnji preteklosti ter tudi sedanjosti niso le pregled njihovih strokovnih pravniških dosežkov, temveč mnogo več - lahko bi rekli, da je to delo prispevek h gradnji naše nacionalne in državljanske samozavesti. Ko bralec enega za drugim prebira portrete, ki odstirajo številna področja, na katerih so kolegice in kolegi delovali, in njihov prispevek bodisi v kulturi in umetnosti bodisi na izobraževalnem in političnem oz. državniškem področju in nenazadnje seveda v odvetništvu, raste njegov ponos in samozavest.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Odprto pismo predsedniku Rektorske konference Republike Slovenije

dr. Matej Avbelj, 5.3.2020

Ostalo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 8-9/2020Spoštovani prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru! Na vas se obračam v vaši funkciji predsednika Rektorske konference Republike Slovenije. Kot veste, je Nova univerza že 8. avgusta 2019 vložila vlogo za polnopravno članstvo v Rektorski konferenci. Vloga vsebuje pristopno
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Meje svobode umetniškega ustvarjanja

dr. Matej Avbelj, 6.2.2020

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 5/2020V teh zanimivih časih se je še pred kratkim bíla bitka za večjo ali manjšo svobodo izražanja. Na eni strani so bili zagovorniki čim širše svobode izražanja, na drugi strani pa oni, ki so želeli s pravnega področja sovražni govor razširiti tudi na sociološko področje in v ta namen, torej za omejevanje svobode izražanja, opolnomočiti še upravni aparat države. Tedaj je šlo za vprašanje političnega govora, ki mora uživati najvišjo stopnjo ustavne zaščite, če naj bo neka država zares demokratična. Toda poleg političnega govora je do najvišje stopnje ustavne zaščite, sicer na drugem vrednostnem temelju, upravičena še ena oblika izražanja. Tej je svojo odlično znanstveno monografijo posvetila Polona Farmany. Gre za svobodo umetniškega ustvarjanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Pokojninski dodatek zaradi trajne invalidnosti in načelo enakega obravnavanja

Alenka Antloga, 30.1.2020

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Alenka Antloga, Pravna praksa, 4/2020Sodišče Evropske unije (SEU) je na predhodno vprašanje sodišča za socialne zadeve v Španiji odločilo, da je nacionalna ureditev, ki določa, da so do posebnega dodatka k pokojnini zaradi trajne invalidnosti upravičene zgolj matere z najmanj dvema biološkima ali posvojenima otrokoma, ne pa tudi očetje, v nasprotju z Direktivo Sveta z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti (Direktiva 79/7/EGS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

12. konferenca kazenskega prava in kriminologije

Gaja Ana Pavliha, 30.1.2020

Ostalo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Gaja Ana-Pavliha, Pravna praksa, 4/2020Dne 3. in 4. decembra 2019 je v Portorožu potekala 12. konferenca kazenskega prava in kriminologije, ki jo je otvorila Alenka Zalar, direktorica GV Založbe (LEXPERA d.o.o.). Predavatelji so zbranim predstavili širok spekter aktualnih vprašanj iz prakse in teorije kazenskega prava. Konferenca je potekala v petih sekcijah z dodatno posebno temo. Posamezne sekcije so vodili dr. Miha Šepec, dr. Mojca M. Plesničar, dr. Aleš Završnik, mag. Luka Vavken, dr. Anže Erbežnik in dr. Vid Jakulin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Dieter Bohlen (kot simptom)

dr. Matjaž Ambrož, 23.1.2020

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 3/2020Zadnjič se vam takole vozim z avtom po ljubljanskem Mirju, resda nekoliko bolj počasi, kot je običajno, iskal sem namreč neko ulico in hišno številko, torej sem upočasnil vožnjo in se sem ter tja tudi malo ustavil in stegoval vrat. Skratka, vozim se takole po Mirju, ko zaslišim za sabo nervozno hupanje. Za mano je bil eden tistih avtomobilov, ki so nekje vmes med džipom in oklepnikom, očitno vozniku moja zložna vožnja ni ustrezala, nekaj je tudi vihtel roke in te stvari. Odprl sem okno, da mu stvar razložim, in tudi on ga je odprl. Nisem se mogel načuditi: bil je to starejši možakar, vendar negovan, lice mu je bilo enakomerno porjavelo, na njem sled - tako sem domneval - fine kreme, lasje urejeni, platinasto blond. Spreletelo me je, da je to najverjetneje Dieter Bohlen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Pravne dileme izločitve sodnika

dr. Matej Avbelj, 16.1.2020

Sodišča

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 1-2/2020Minulo leto je na pravosodno področje v Sloveniji naplavilo številne nove izzive. Nekateri so bili hipnega in parcialnega značaja, vezani na konkretne spore in primere, drugi pa so bili bolj sistemske narave. Predvsem ti zadnji bi morali biti predmet podrobne obravnave s strani akademske in strokovne javnosti, saj ustvarjajo tveganje za večje število primerov podobne vrste. Eden takšnih sistemskih izzivov je problematika (ne)izločitve sodnika v zadevah, ko se mu očita bodisi subjektivna bodisi objektivna pristranost. Ker gre pri tem institutu za enega temeljnih elementov zagotavljanja poštenosti sojenja, ki je obenem še najtesneje povezan z avtoriteto sodnikov in zaupanja javnosti vanje, je osvetlitev, če že ne razrešitev pravnih dilem, ki jih izločitev sodnika poraja, še toliko bolj na mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Delitev skupnega premoženja zakoncev v primeru osebnega stečaja zakonca

Kristijan Anton Kontarščak, 19.12.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Kristijan Anton-Kontarščak, Pravna praksa, 49-50/2019Pred časom je bil na izobraževanju upraviteljev predstavljen naslednji resničen primer: žena je bila v postopku osebnega stečaja, njen mož pa je bil vpisan v zemljiško knjigo kot edini lastnik nepremičnine, ki je bila pridobljena z delom v času zakonske zveze. Mož ni prijavil izločitvene pravice, vendar mu je upravitelj priznal izločitveno pravico na eno polovico omenjene nepremičnine. Mnenje upraviteljev, ki so razpravljali o tem primeru, je, da je bilo takšno postopanje upravitelja napačno. V tem prispevku bom prikazal novo ureditev razdelitve skupnega premoženja v okviru postopka osebnega stečaja iz 83. člena Družinskega zakonika (DZ), s tem pa tudi odgovor glede pravilnosti postopanja upravitelja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Zavaja mednarodna znanstvena skupnost ali skupina izvedencev?

dr. Igor Areh, 5.12.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 47/2019S prispevkom odgovarjam na trditve, ki sta jih v članku "Napake in zavajanja v zvezi z delom izvedencev kliničnih psihologov" zapisala dr. Tristan Rigler in dr. Sana Čoderl Dobnik, in sicer v imenu društva Zbornica kliničnih psihologov. Naslov njunega članka obljublja predstavitev domnevnih napak, vendar gre za pavšalno zavrnitev raziskave s trditvijo, da je avtor nekompetenten za njeno izvedbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄47

Oddaje o hišah in avtomobilih

dr. Matjaž Ambrož, 5.12.2019

Ostalo

dr. Matjaž Ambrož, Pravna praksa, 47/2019Ena od značilnosti televizijskih programov v tržnih gospodarstvih so oddaje o hišah in avtomobilih. Oboje rad gledam, saj me fascinirajo in iritirajo obenem, hkrati pa mi dajejo - tako si vsaj mislim - snov za razmišljanje in pisanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Avtonomnost Državnega zbora Republike Slovenije

Alenka Antloga, 21.11.2019

Državni zbor in državni svet

Alenka Antloga, Pravna praksa, 45/2019Avtonomnost parlamenta je samostojno delovanje predstavniškega telesa, ki je po položaju in pristojnostih neodvisno od drugih državnih organov ter drugim državnim organom prirejeno. Je ena izmed ključnih značilnosti sodobnega parlamenta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Slovenska psihološka izvedenska mnenja so neskladna s strokovnimi standardi

dr. Igor Areh, 7.11.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 42-43/2019Družba upravičeno pričakuje, da psihologi z uporabo psiholoških informacij in metod pomagajo pravosodju pri administraciji, svetovanju in odločanju. To je naloga forenzične psihologije, ki jo lahko opredelimo kot strokovno delo psihologa s kateregakoli podpodročja psihologije (npr. klinično, razvojno, socialno ali kognitivno), ki v kontekstu pravosodja uporablja znanstveno, tehnično ali specializirano psihološko znanje, da pomaga pri iskanju odgovorov na pravna vprašanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Gradbeni predpisi

mag. Andrej Andrić, 7.11.2019

Kultura in umetnost

mag. Andrej Andrić, Pravna praksa, 42-43/2019Pričujoče delo izčrpno predstavlja zadnjo zakonodajno reformo na področju prostorske in gradbene zakonodaje. Jedro sprememb tvorijo novi Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) in Gradbeni zakon (GZ). Zanje se je zaradi daljnosežnosti uveljavljenih sprememb v praksi že uveljavil izraz gradbeni trojček. Ta recenzija skuša podati bistvene novosti skozi oči odvetnika, ki to zakonodajo uporablja v praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Izredna pravna sredstva v civilnih in upravnih postopkih

Alenka Antloga, 7.11.2019

Civilni sodni postopki

Alenka Antloga, Pravna praksa, 42-43/2019Center za izobraževanje v pravosodju je v prostorih Zdravniške zbornice Slovenije 8. oktobra 2019 organiziral strokovni simpozij o izrednih pravnih sredstvih v civilnih in upravnih postopkih. Vodja simpozija, prof. dr. Aleš Galič s Pravne fakultete v Ljubljani, je uvodoma podal oris sprememb, ki jih je leta 2008 na področju revizije uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Standardi verodostojnosti psiholoških izvedenskih mnenj

dr. Igor Areh, 24.10.2019

Sodišča

dr. Igor Areh, Pravna praksa, 40-41/2019V primerjavi z ocenjevanjem klientov v klinični psihologiji je ocenjevanje oseb, ki so udeležene v sodnih postopkih, bolj kompleksno in odgovorno opravilo. Forenzični ocenjevalec lahko s svojimi ugotovitvami usodno vpliva na življenje ocenjevanih oseb. Zato mora delovati kot raziskovalec, ki uporablja znanstveno metodo in ugotovitve utemelji na najbolj kakovostnih psiholoških orodjih ali testih. A večina psihologov, ki izvajajo forenzično ocenjevanje, ni usposobljenih za področje sodnega ocenjevanja osebnosti. To je zaskrbljujoče, saj sodišča razsojajo s pomočjo ugotovitev izvedencev. Dokazna vrednost izvedenskih mnenj je odvisna od njihove znanstvene utemeljenosti, in če izvedenci tega ne razumejo, uporabljajo tehnike, ki vodijo v potrjevanje pričakovanj in prepričanj izvedencev ter v ugibanje o lastnostih ocenjevanih oseb. To se zrcali tudi v neskladjih med izvedenci. Žal sodiščem pogosto manjka znanje, da bi presojala znanstveno utemeljenost mnenj in s tem njihovo dokazno vrednost, a v zadnjih treh desetletjih je prišlo do sprememb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Zbornik 11. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava

dr. Sara Ahlin Doljak, 3.10.2019

Kultura in umetnost

dr. Sara Ahlin-Doljak, Pravna praksa, 37/2019V drugi polovici junija letos je pri GV Založbi izšel zanimiv zbornik s področja stvarnega in zemljiškoknjižnega prava. Uveljavljeni strokovnjaki s tega področja na 160 straneh predstavijo aktualna vprašanja stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, upravljanje solastnine, pasti ob nakupu nepremičnine, prostorske ukrepe in zemljiško knjigo ter reformo dajatev na nepremičnine v Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Neizpolnitev obveznosti Poljske pri zagotavljanju načela neodvisnosti sodnikov

Alenka Antloga, 19.9.2019

Sodišča

Alenka Antloga, Pravna praksa, 34-35/2019Sodišče EU (SEU) je odločilo, da Poljska ni izpolnila obveznosti, ki izhaja iz drugega pododstavka prvega odstavka 19. člena Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v zvezi s 47. členom Listine EU o temeljnih pravicah (LTP), ko je s spremembo zakonodaje starostno mejo za upokojitev vrhovnih sodnikov znižala, hkrati pa je predsednik države pridobil pristojnost, da je lahko po prostem preudarku mandat vrhovnim sodnikom podaljšal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zunanji videz nepristranskosti sojenja in objektivna utemeljitev pristranskosti sodnika

Alenka Antloga, 29.8.2019

Sodišča, Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 32/2019Senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožnika Matka Škrlja odločil, da je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Pritožnik je zatrjeval, da mu v postopku sodnega varstva zoper izdano obvestilo o prometnih prekrških ni sodilo nepristransko sodišče. Sodnik se je namreč v drugem prekrškovnem postopku zgolj nekaj dni po sprejeti odločitvi v predmetnem postopku in na zahtevo pritožnika strinjal s svojo izločitvijo zaradi pristranskosti do pritožnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Obvestilo potrošniku o višini posojila v tuji valuti po sklenitvi posojilne pogodbe

Alenka Antloga, 22.8.2019

TRGOVINA

Alenka Antloga, Pravna praksa, 30-31/2019Vrhovno sodišče na Madžarskem (Kúria) razlaga, da posojilna pogodba, ki ne navaja menjalnega tečaja, na podlagi katerega se bo določil dokončen znesek posojila v tuji valuti, ni nična. Madžarsko glavno okrožno sodišče v Budimu (predložitveno sodišče) je SEU postavilo predhodno vprašanje, ali ta razlaga nasprotuje prvemu odstavku 3. člena, drugemu odstavku 4. člena in prvemu odstavku 6. člena Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (Direktiva 93/13).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Prikriti preiskovalni ukrepi po ZKP-N

mag. Jasmina A. Tabaković, 18.7.2019

Kazenski postopek

mag. Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 28-29/2019Razvoja kriminalitete v današnjem visokotehnološkem svetu ter dejstva, da uporaba nekaterih tehnik in orodij lahko pomeni omejitve ter globoke posege v temeljne svoboščine in človekove pravice, se dobro zaveda tudi zakonodajalec, ki je s štirinajsto, najobsežnejšo novelo doslej, prinesel pomembne novosti in posege v strukturo kazenskega procesnega prava. Po celovito prenovljenih določbah prikritih preiskovalnih ukrepov z novelo ZKP-F iz leta 2004 je z novelo ZKP-N končno uvedel nova ukrepa z uporabo lovilca IMSI ter z niansiranim pristopom in ob sledenju napotkov Ustavnega sodišča RS in določb Budimpeštanske konvencije dodobra prevetril določbe, ki se pričnejo uporabljati pred preostalimi določbami novele, in sicer tri mesece po uveljavitvi zakona oziroma v drugi polovici julija 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Kršitev pravice do družinskega življenja zaradi nezadostne aktivnosti države pri vzpostavitvi stikov z otroki

Alenka Antloga, 18.7.2019

Človekove pravice

Alenka Antloga, Pravna praksa, 28-29/2019Pritožnik je zatrjeval kršitev pravic iz 6. in 8. člena EKČP zaradi prekinitve stikov med njim in otroki na podlagi odločitve sodišča. Z materjo otrok M je imel trojčke. Novembra 2002 sta pritožnik in M na centru za socialno delo (center) sklenila dogovor glede stikov, ki naj bi potekali dvakrat tedensko in med počitnicami. Prvostopenjsko sodišče je leta 2003 odločilo o razvezi zakonske zveze in dodelilo otroke v varstvo in vzgojo M.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 19 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(457)

Leto objave

2020(11) 2019(27) 2018(24) 2017(19)
2016(19) 2015(13) 2014(12) 2013(24)
2012(31) 2011(26) 2010(32) 2009(40)
2008(37) 2007(24) 2006(16) 2005(28)
2004(16) 2003(5) 2002(11) 2001(2)
2000(5) 1999(4) 1998(8) 1997(6)
1996(7) 1995(7) 1994(2) 1992(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
A BCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov