O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 92)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Postopno umirjanje gospodarske rasti

Urša Ravnikar Šurk, 28.3.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 13/2019Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved glede rasti BDP za leto 2019 znižal s 3,7 odstotka, kakor jo je napovedal prejšnjo jesen, na 3,4 odstotka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Boljša gospodarska slika za Slovenijo

Urša Ravnikar Šurk, 7.3.2019

GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 9-10/2019Bruto domači proizvod se je v primerjavi z lanskim letom zvišal za 4,5 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj kot leta 2017, še vedno pa malenkost več od napovedi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Tožba Evropske komisije zaradi hišnih preiskav na BS

Urša Ravnikar Šurk, 21.2.2019

Banka Slovenije

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 8/2019Med slovenskimi in evropskimi organi obstajajo različna stališča glede arhivov Evropske centralne banke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Prenos sedeža družbe čez mejo

dr. Maria Škof, 13.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Maria Škof, Pravna praksa, 48/2018Ali je mogoče slovensko gospodarsko družbo preseliti v Avstrijo tako kot pohištvo s selitvenim servisom ali celo v nahrbtniku? O možnosti, da bi podjetje prenesli npr. v Avstrijo, razmišlja marsikatero slovensko podjetje, ki išče prijaznejše podjetniško okolje. Debata o prenosu sedeža podjetja iz Slovenije v drugo državo se je razvnela nedavno, ko je tudi znani slovenski podjetnik Akrapovič v javnosti na glas razmišljal o tem, da bi podjetje preselil v tujino. Zamisel, da bi se sedež in s tem podjetje preneslo tako rekoč »v nahrbtniku« v drugo državo, se mnogim - še danes - zdi predrzna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

ESČP zaradi bančne sanacije uvedlo postopek proti Sloveniji

Urša Ravnikar Šurk, 15.11.2018

Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 44/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je proti Sloveniji uvedlo postopek, v katerem je združenih osem primerov, ki naslavljajo več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Umik zahteve za presojo ustavnosti

Urša Ravnikar Šurk, 8.11.2018

Banka Slovenije, RAČUNSKO SODIŠČE

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 43/2018Svet Banke Slovenije se je po odhodu guvernerja Boštjana Jazbeca odločil preveriti vse sodne postopke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Favorita za mesto guvernerja

Urša Ravnikar Šurk, 13.9.2018

Banka Slovenije

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 34/2018Med peterico prijavljenih kandidatov za guvernerja Banke Slovenije imata največ možnosti Marko Bošnjak in Primož Dolenc.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Ravnaj previdno

mag. Sonja Šmuc, 6.9.2018

GOSPODARSKI SUBJEKTI

mag. Sonja Šmuc, Pravna praksa, 33/2018Vprašanje za uvodnik je bilo: Kaj bi gospodarstvo položilo na srce novim ministrom? Odgovor je enostaven in enak napisom na škatlah z občutljivim blagom: Ravnaj previdno. Najslabše, kar bi nova vladna ekipa lahko naredila, je, da bi gospodarsko rast jemala za samoumevno in odporno na eksperimente.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Novosti pri distribuciji zavarovanj in varstvo potrošnikov

mag. Andrej Šercer, 30.8.2018

ZAVAROVALNIŠTVO

mag. Andrej Šercer, Pravna praksa, 32/2018Povprečen potrošnik zavarovalnico še vedno pogosto dojema z določeno skepso. Obhajajo ga dvomi, ali določeno zavarovanje res potrebuje ter kaj vse je skrito v "drobnem tisku" splošnih ali posebnih pogojev. Poleg tega se včasih dozdeva, da sklepanje zavarovanj spodbujajo tudi agresivna ponudba in prodajni modeli, ki temeljijo na plačilu provizije zastopniku ali posredniku, kar lahko vključuje določeno nasprotje interesov. Dogaja se tudi, da so potrošniki, upravičeno ali ne, razočarani nad reševanjem njihovih škodnih zahtevkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

50 odstotkov prodaje NLB že v letu 2018

Urša Ravnikar Šurk, 19.7.2018

Banke in hranilnice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 28-29/2018Vlada je ponovno odločala o prihodnosti privatizacije NLB in o zakonu za njeno zaščito.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Pravno uokvirjanje množičnega financiranja

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 27.10.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 41-42/2016Množično financiranje (ang. crowdfunding) je alternativni način financiranja projektov, ki uporabniku omogoča, da s pomočjo organizacijske platforme na spletu od množice ljudi z majhnimi vložki zbere finančna sredstva. Uporablja se za financiranje podjetniških idej start-up, raznovrstnih umetniških del in tudi nedobičkonosnih dobrodelnih projektov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Ustavna skladnost posebnega položaja upnikov finančnih zavarovanj

mag. Miha Šlamberger, 22.9.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Miha Šlamberger, Pravna praksa, 36-37/2016Finančna zavarovanja postajajo pomemben element naložbenih politik finančnih institucij ob velikem obsegu denarnih sredstev v finančnem sistemu, ki jih je treba ustrezno naložiti. Za znižanje tveganj pri takšnih naložbah je v tujini uveljavljena praksa uporabe finančnih zavarovanj. Za to se uporabljajo pravila in posebnosti, ki jih določa Direktiva 2002/47/ES.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Javna dražba v luči tehnološkega napredka in izboljšanja stanja gospodarstva

Matjaž Šuc, 14.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Matjaž Šuc, Pravna praksa, 28/2016Javna dražba v izvršilnem pravu je potrebna korenite prenove, saj obstoječi sistem ne zagotavlja doseganja najvišje cene, hkrati pa je pogosto predmet zlorab. Razpršenost javne dražbe, tako na področju pridobitve informacij kot tudi na področju posameznih izvršitvenih dejanj, je treba odpraviti in zagotoviti dostop do vseh informacij oziroma celotno izvedbo javne dražbe na enem mestu - elektronsko. Kakorkoli se to zdi nemogoče, lahko zgled najdemo v nekaterih evropskih državah, zato argument, da gre za preveliko spremembo na tem področju, ni dovolj tehten, da se spremembe sistema javnih dražb sploh ne bi lotili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄15

Odpoklic direktorja d. o. o.

Miha Šercer, 14.4.2016

Delovna razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Šercer, Pravna praksa, 15/2016Direktor družbe z omejeno odgovornostjo družbeniku onemogoča vpogled v poslovne knjige in mu nasploh noče dajati informacij o poslovanju, zato ga želi družbenik odstaviti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Vpliv preoblikovanja investicijske družbe v alternativni vzajemni sklad na zastavljene delnice

Matevž Šavli, 30.9.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matevž Šavli, Pravna praksa, 38/2015Eno priljubljenih sredstev, s katerimi dolžniki zavarujejo svoje obveznosti, je zavarovanje kredita z zastavo delnic. Vprašanje je, kaj se zgodi z zastavljenimi delnicami, če se investicijska družba, ki je imetnik zastavljenih delnic, preoblikuje v alternativni vzajemni sklad.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Oddelitev družbe v razmerju s poroštvom

Matevž Šavli, 18.6.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matevž Šavli, Pravna praksa, 24-25/2015Pri svojem delu sem se srečal z vprašanjem, ali je oddeljena družba, katere prenosna družba je ustanovila poroštvo pred oddelitvijo, tudi porok, če ne dolžnik ne prenosna družba ne plačata dolga. Če je dogovor pritrdilen, ali morajo biti podane kakšne posebne okoliščine oziroma upnikovo dejanje, da je poroštvo zavezujoče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Imenovanje prokurista

Miha Šercer, 18.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Šercer, Pravna praksa, 49-50/2014Predvsem je treba poudariti, da prokurist po svoji pravni naravi ni zakoniti (korporacijski) zastopnik družbe, temveč upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike splošnega poslovnega pooblastila za zastopanje družbe. Prokurist ni organ družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Pravno varstvo lizingojemalca pri finančni operaciji sale and lease back

Nadija Šuler, 5.9.2013

Plačilni promet, Obligacije

Nadija Šuler, Pravna praksa, 34/2013Ekonomski interes strank pri finančni operaciji sale and lease back je pravzaprav enak kot pri posojilni pogodbi, pri kateri je terjatev zavarovana z zastavno pravico ali prenosom lastninske pravice v zavarovanje. Dolžnik po posojilni pogodbi uživa zakonsko zaščito pred zlorabo upnika. Vsaj navidezno je drugače z lizingojemalcem, saj pogodbe o lizingu naš pravni red nikjer izrecno ne ureja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Posledice abstraktne narave pravnega posla o pridobitvi lastnih delnic

Nadija Šuler, 7.2.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nadija Šuler, Pravna praksa, 5/2013Pravilo, določeno v četrtem odstavku 247. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), da je pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom istega člena, ničen, pridobitev delnic s strani družbe pa ni neveljavna, je izjema od načela kavzalnosti pravnih poslov, uzakonjenega v 40. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Kljub specifični ureditvi pa to odstopanje v praksi ne privede do (bistveno) drugačnih posledic v primerjavi s kavzalnim pravnim poslom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Naknadna vplačila

Nadija Šuler, 10.5.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nadija Šuler, Pravna praksa, 18/2012Določbe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o naknadnih vplačilih družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo so skope. Enako velja za sodno prakso in literaturo. Odsotnost sodne prakse je morda odraz dejstva, da je odločitev o naknadnih vplačilih v dispoziciji družbenikov, in ko se ti enkrat (soglasno) odločijo zanje, jo tudi uresničijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Prevzem zdravih jeder

Ilić Uroš, Jan Matjaž, Štefančič Klemen, 19.4.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Uroš Ilić, Matjaž Jan, Klemen Štefančič, Pravna praksa, 15/2012V gospodarski praksi se praviloma prevzemajo solventne gospodarske družbe z visoko likvidnostjo, neizrabljenimi možnostmi zadolževanja ter ugodnim razmerjem med denarnimi tokovi in tržno ceno delnic. V času gospodarske krize pa prevzemniki pogosteje proučujejo tudi možnosti prevzema insolventnih tarč, ki so zanje lahko zanimive zaradi sinergij v povezovanju poslovnih aktivnosti podjetij, pridobitve distribucijskih kanalov, tržnih deležev in proizvodnih procesov insolventnih družb. Vsi ti dejavniki predstavljajo posebno vrednost, ki je v primeru prenehanja delovanja podjetja ni mogoče vedno ustrezno izrabiti. Insolventne družbe so lahko prevzete tudi tedaj, ko se nad njimi že vodi sodni postopek zaradi insolventnosti. Insolventni dolžnik je v postopku prisilne poravnave lahko prevzet na podlagi sklepa upniškega odbora v okviru instituta spremembe osnovnega kapitala, s katerim lahko upnik pridobi delnice dolžnika in tako tudi nadzor nad družbo. V stečajnem postopku do pridobitve delnic dolžnika ne more priti, saj se razveljavijo, lahko pa se prevzame dolžnikov podjem - tj. premoženje, ki tvori poslovno celoto, in tako prav tako doseže podobne ekonomske učinke kot s prevzemom. Do prevzemov pa lahko pride tudi v primerih nakupa večinskega oziroma pomembnega deleža delnic (hčerinskih ali drugih delniških družb), katerih imetnik je insolventni dolžnik, kadar so predmet prodaje v stečajnem postopku. Take transakcije so za upnike stečajnega dolžnika najugodnejše, saj je v teh primerih cena delnic zaradi prevzemne premije lahko bistveno višja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄12

Izogibanje obdavčevanju s strani družb v evropskem pravu

Nana Šumrada, 25.3.2010

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nana Šumrada, Pravna praksa, 12/2010Izogibanje obdavčevanju je spremljajoč pojav mednarodnega finančnega poslovanja, ki pomembno vpliva na njegovo pravno ureditev. Poleg davčne utaje, ki je v pristojnosti držav članic, je znotraj Evropske unije (EU) pomembna in vse odmevnejša tudi problematika bolj ali manj legitimnega zmanjševanja da...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄39

Zunajsodna prodaja ali "zadržanje" zastavljenih vrednostnih papirjev

mag. Miha Šlamberger, 8.10.2009

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Miha Šlamberger, Pravna praksa, 39/2009Zadnje čase je mogoče v javnih občilih zaslediti veliko poročil o t. i. zasegih delnic Pivovarne Laško in Mercatorja, ki so bili izvedeni kot posledica nevračil danih kreditov. Govorice o nepravilnostih in kršitvah se nanašajo na izvedbo prodaje delnic, zlasti glede načina prodaje. V splošni novinar...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄34

Unovčevanje menice in novi ZPlaSS

mag. Miha Šlamberger, 3.9.2009

Menica in ček

mag. Miha Šlamberger, Pravna praksa, 34/2009Državni zbor RS je 15. julija 2009 sprejel Zakon o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 58/09. Med drugim zakon uvaja spremembe na področju meničnega poslovanja in vrača menici funkcijo, ki jo je imela v preteklosti, tj. zavarovanje obveznosti. Ker je...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Trgovanje z delnicami izdajatelja pod vplivom ZFPPIPP

mag. Andrej Šercer, 16.7.2009

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Andrej Šercer, mag. Andrej Šercer, Pravna praksa, 28/2009Svetovna finančna kriza, ki ji nekateri pravijo tudi kriza zaupanja v finančni sistem, je hkrati predvsem kriza zaupanja v kakovost finančnih instrumentov, ki jih ta sistem ponuja investitorjem. Poleg splošne negotovosti na trgu kapitala, ki smo ji priča v zadnjih dveh letih, se je v zadnjem obdobju...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(92)

Leto objave

2019(3) 2018(7) 2016(4) 2015(2)
2014(1) 2013(2) 2012(2) 2010(1)
2009(6) 2008(12) 2007(8) 2006(9)
2005(7) 2004(4) 2003(3) 2002(2)
2001(3) 1999(3) 1998(2) 1997(2)
1996(3) 1995(4) 1992(1) 1991(1)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov