O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 49)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

11. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava

Urša Ravnikar Šurk, 18.7.2019

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 28-29/2019Nepremičninski trg je v preteklosti prikazal svojo nepredvidljivost, iz katere pa smo se veliko naučili. Prepoznavamo pasti, na katere lahko naleti povprečen človek - kupec na trgu. Velikokrat se namreč zgodi, da pomembna dejstva niso niti znana, še manj pa zapisana. V ljubljanskem Hotelu Slon so 6. in 7. junija v organizaciji Lexpere d. o. o. (GV Založbe) potekali že 11. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Boris Furlan (1894-1957): imeti svoj glas

dr. Katja Škrubej, 28.3.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 13/2019Boris Furlan, redni profesor za pravno filozofijo in pravno enciklopedijo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani od leta 1939, je bil njen dekan v prvih dveh povojnih letih. Akademsko kariero in tudi drugo širše javno udejstvovanje pa je praktično do konca življenja grobo pretrgala obsodba na t. i. Nagodetovem procesu leta 1947, da je "britanski špijon". Bil je obsojen na smrt. Kazen so na prošnjo spremenili na dvajset let prisilnega dela. Zaradi bolezni je bil pogojno izpuščen po štirih letih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Navdih za naslednjih sto let

dr. Katja Škrubej, 14.2.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 7/2019Rezultat vseučiliškega gibanja z vrhuncem na največjem shodu, ki ga je v Ljubljani 1. decembra 1901 sklical dr. Vinko Gregorič, potekal pa je pod predsedstvom župana Ivana Hribarja, in podpornih manifestacij v Gradcu, na Dunaju, v Pragi, v Trstu ter drugod je bila ponovna prošnja vladi na Dunaju, da ugodi zahtevi po slovenski univerzi v Ljubljani. Kot piše Janko Polec, je na poziv graških in dunajskih slovenskih akademikov ter ljubljanskega občinskega sveta svoje podpise prispevalo 242 občin na Kranjskem, 20 na Koroškem, 170 na Štajerskem in 56 na Primorskem in v Dalmaciji (skupaj 488), poleg tega pa še 93 društev in korporacij na Kranjskem, 56 na Štajerskem, 35 na Koroškem in sedem na Primorskem in v Dalmaciji (skupaj 191). Za ustanovitev slovenske univerze se je angažirano zavzelo tudi vse časopisje ne glede na politično profiliranost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Dajte nam slovensko univerzo!

dr. Katja Škrubej, 24.1.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 4/2019Poleti 1848 se je med poslanci v dunajski konstituanti iskrilo od razvnetih razprav o predlogih za možno prihodnost narodov Avstrijskega cesarstva - narodov, ki so se v tem procesu vsaj toliko konstruirali kot rekonstruirali oz. "pomladili". Danes, 170 let po t. i. "pomladi narodov", nam je relativno jasno v zavesti, da slovenske države leta 1991 ne bi bilo brez vizije, nazorno zapisane v programu Zedinjene Slovenije. V našem zgodovinskem spominu vedno znova obnavljamo zlasti prvo točko programa, ki je zahtevala razbitje starih historičnih dežel po jezikovno-etničnem kriteriju in nato povezavo teritorijev z večinskim slovenskim prebivalstvom v novo politično teritorialno enoto v okviru Avstrijskega cesarstva z lastnim parlamentom kot bistveno institucijo, v okviru katere bi bil končno mogoč permanentni proces konstituiranja politične skupnosti na demokratičnih, in ne več absolutistično monarhičnih izhodiščih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Učinek "međutim" in maličenje temeljnih svoboščin

dr. Lovro Šturm, 10.1.2019

Ostalo

dr. Lovro Šturm, Pravna praksa, 1-2/2019Že dolgo lahko opazujemo, kako iz javne razprave in iz poročanja javnih občil izginjata omemba in navajanje temeljnih svoboščin kot posebej varovanih ustavnih dobrin. Čeprav drugo poglavje slovenske ustave v naslovu hkrati omenja človekove pravice in temeljne svoboščine in četudi evropska konvencija Sveta Evrope z dne 4. novembra 1950 v svojem polnem naslovu govori o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, so te kar izpuhtele iz javne razprave in s tem tudi iz kolektivne (pod)zavesti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Slovenska pravna fakulteta kot nacionalna zahteva

dr. Katja Škrubej, 10.1.2019

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 1-2/2019Preraščanje zahteve po slovenski pravni fakulteti v Ljubljani od stremljenj posameznih pripadnikov intelektualne elite leta 1848 v vsenacionalno zahtevo je najtesneje povezano s tistim obdobjem, ki je po kratki liberalni dobi, ki je sledila marčni revoluciji, spet na stežaj odprlo vrata svobodi združevanja kot eni temeljnih človekovih pravic v modernem smislu - z dobo taborov med letoma 1867 in 1871.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Prihodnost podjetništva v Sloveniji

Urša Ravnikar Šurk, 22.11.2018

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 45-46/2018Ob začetku samostojnosti države smo pravzaprav imeli le državno gospodarstvo. Republika Slovenija se v vsem času svojega obstoja še ni točno opredelila do pojma podjetništva, ampak ga je vsakič znova razlagala in nadomeščala z drugimi pojmi. Na akademskem forumu, ki se je odvijal 25. oktobra na Evropski pravni fakulteti Nove univerze, je potekala razprava z naslovom Država in svobodna podjetniška pobuda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Začetki boja za slovenski jezik pravne znanosti

dr. Katja Škrubej, 22.11.2018

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 45-46/2018Otvoritveni govor prvega dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani Leonida Pitamica Pravo in revolucija 15. aprila 1920 v zbornični dvorani nekdanjega kranjskega Deželnega dvorca je bil kot znanstvena razprava pred navdušeno publiko podan v zborni slovenščini, ki jo je odlikovala izbrušena pravna terminologija tudi za najkompleksnejše pravno-filozofske pojme. S tem je bil na najlepši možni način spodmaknjen kronski argument večnih dvomljivcev, ki jih v prejšnjih sto petdeset letih vsake toliko ni manjkalo niti v slovenskih vrstah, češ da slovenski jezik še ni "zrel" za univerzitetno znanstveno raven poučevanja in raziskovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Pravna fakulteta in začetki slovenske državnosti 1918-1920

dr. Katja Škrubej, 25.10.2018

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 41-42/2018Na podlagi 1. člena enega najkrajših zakonov v naši pravni zgodovini, vseboval je vsega štiri člene, je bila 23. avgusta 1919 ustanovljena današnja Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani ali s takratnim imenom Juridična fakulteta Vseučilišča Kraljevstva (!) Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, seveda pa tudi univerza sama. Ker je v zadnjih desetletjih postala zmeda glede pravega datuma ustanovitve univerze in fakultete že kar precejšnja, je treba pojasniti, da je zakon sprejelo začasno Narodno predstavništvo 17. julija 1919, regent Aleksander ga je nato v imenu kralja Petra podpisal 23. julija. Zavezujočo moč pa je zakon dobil šele 23. avgusta z objavo v uradnem listu, in to v tistem za celotno državo, na kar napotuje tudi zadnji, tj. 4. člen zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Statistično izstopanje slovenskega pravosodja

Urša Ravnikar Šurk, 12.10.2018

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 39-40/2018V Sloveniji dela dvakrat več sodnikov na 100.000 prebivalcev in dvakrat manj odvetnikov od povprečja evropskih držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Potencialni kandidati za novega ustavnega sodnika

Urša Ravnikar Šurk, 27.9.2018

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 36-37/2018Ker se bliža iztek mandata ustavni sodnici dr. Jadranki Sovdat, bo predsednik republike Borut Pahor Državnemu zboru predlagal svojega kandidata za novega ustavnega sodnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Koalicija o spremembah pri imenovanju sodnikov

Urša Ravnikar Šurk, 30.8.2018

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 32/2018Stranke, ki so izvolile novega predsednika vlade, načrtujejo spremembe za učinkovitejše delovanje države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

O "rodoslovnih" prednikih slovenske države in o njihovih "posvetnih ordningah"

dr. Lovro Šturm, 20.7.2017

Ostalo

dr. Lovro Šturm, Pravna praksa, 28-29/2017V pregretih poletnih dneh se o zahtevnih državnopravnih vprašanjih prileže nekoliko bolj sproščeno pisanje. Ko se zgledujemo po rodoslovju in iskanju prednikov, imamo z izrazom "rodoslovni" predniki slovenske države v mislih vse tiste državne entitete, na katerih temelji obstoj Republike Slovenije in iz katerih izvira njena mednarodna državnopravna kontinuiteta. S tem so v tesni zvezi tudi vse "posvetne ordninge" vsakokratnih oblastnih organov, ki so obstajali na območju Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

VII. Pitamičevo tekmovanje: izjemen odziv in prav tak finale

Lazarevič Padar Kristina, Štefanec Iztok, 24.3.2016

Ostalo

Kristina Lazarevič-Padar, Iztok Štefanec, Pravna praksa, 12-13/2016V petek, 18. marca, je, kot to veleva tradicija, na Ustavnem sodišču Republike Slovenije potekal finale največjega slovenskega moot court tekmovanja, ki ga v sodelovanju z mariborsko in "novogoriško" pravno fakulteto organizira PF Univerze v Ljubljani. Že VII. Pitamičevega tekmovanja ne bomo pomnili le po zanimivem hipotetičnem primeru tekmovanja, ki je v središče pravnega argumentiranja postavilo vprašanje zlorabe pravne oblike akta, povezanega s financiranjem zasebnih osnovnih šol brez koncesije, temveč tudi po eni najboljših udeležb študentov prava v zgodovini tekmovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Študentje PF Univerze v Ljubljani zopet odlični na tekmovanjih iz prava EU

Vlahek Ana, Šubic Neža, 29.5.2014

Ostalo

dr. Ana Vlahek, Neža Šubic, Pravna praksa, 21/2014V letošnjem šolskem letu so se študentje PF Univerze v Ljubljani udeležili kar dveh tekmovanj iz poznavanja prava EU, in sicer svetovnega študentskega tekmovanja European Law Moot Court (ELMC) in regionalnega tekmovanja Central and East European Moot Court (CEEMC). Na obeh so se odlično odrezali in PF zopet priborili nekaj izvrstnih rezultatov: 4.-8. mesto na svetu v kategoriji predstavnika Evropske komisije na ELMC, ekipno 1. mesto na CEEMC, 1. mesto v kategoriji govornikov na CEEMC in 2. mesto v kategoriji memorandumov na CEEMC.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Prof. dr. Katja Vodopivec (1917-2012)

dr. Alenka Šelih, 30.8.2012

Ostalo

dr. Alenka Šelih, Pravna praksa, 33/2012Pred dnevi smo se poslovili od dr. Katje Vodopivec, zaslužne profesorice PF Univerze v Ljubljani in dolgoletne direktorice Inštituta za kriminologijo pri tej fakulteti. Med delovanjem, ki je zajemalo desetletja med letoma 1954 in 1985, je bila prof. Vodopivčeva osrednja osebnost na področju raziskovanja kriminalitete, pri oblikovanju odziva nanjo in pri njenem preprečevanju. V letih od 1961 do 1972 je tudi vodila tedaj edino raziskovalno ustanovo na tem področju - Inštitut za kriminologijo pri PF, na katerem je bila zaposlena kot raziskovalka od njegove ustanovitve leta 1954.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

200 let ODZ (6)

Katja Škrubej, 7.7.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 26/2011Dne 2. februarja 1849, v porevolucionarnem času, ko je bila prva konstituanta, v kateri so kdaj aktivno sodelovali tudi Slovenci, tik pred razpustom, svoje ustave pa mladi cesar Franc Jožef I. narodom še ni vsilil, je Anton Mažgon (1812-1849) v prvem slovenskem političnem listu Slovenija objavil prevod začetnih sedmih členov ODZ v slovenščino. Naslov zakonika je poslovenil v Knjigo splošnih deržavljanskih postav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

200 let ODZ (5)

Katja Škrubej, 23.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 24-25/2011V decembrski številki Slovenskega pravnika iz leta 1898 je ob petdeseti obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. objavljen slavilni spis, v katerem so z dolžnim navdušenjem predstavljeni "plodovi na pravnem polji" v teh pol stoletja: javno pravo da je prišlo "iz starih šablon v ves drugi tir, po katerem je Avstrija napredovala in se spopolnjevala v resnično pravno državo", saj se je, kot ugotavlja avtor, "absolutizem moral umakniti ustavi, po kateri so narodi in državljani dobili pravico sodelovanja pri zakonodavstvu in pravico kontrole nad gospodarstvom in upravo države".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

200 let ODZ (4)

Katja Škrubej, 16.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 23/2011V predgovoru k svojemu komentarju Občega državljanskega zakonika (ODZ) Franz von Zeiller leta 1811 takole izrazi globoko zagato, s katero je bil soočen kot njegov redaktor: "Težke, in kljub temu utemeljene zahteve, ki jih zakonodaji postavlja filozofija, da mora biti zakonik kratek, splošno razumljiv, hkrati pa popoln, se lahko povežejo samo tako, da se izdela globoko premišljen, toda preprost (tj. očiščen vse učene navlake) sistem splošnih pravnih pravil, ki jih lahko razširimo na vsa pravna razmerja. Takšne vrste zakonik je videti pri preglednem branju lahek v zasnovi in enako udoben za izvrševanje."
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄22

200 let ODZ (3)

Katja Škrubej, 9.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 22/2011"Od zakonika civilnega prava zahtevamo popolnost. Obravnavati pa ne sme samo čiste veje pravnih poslov. Za vsako vejo Šcivilnega prava] mora vsebovati tako izčrpne določbe, da lahko v pravu podkovani na njegovi podlagi odloči v vsakem možnem primeru. Naj se še tako bohoti neskončna paleta različnih pravnih primerov nasproti možnosti, da bi tej zahtevi zadovoljivo ugodili, pa je uresničljivost take možnosti kljub vsemu postavljena onkraj dvoma ob premisleku, da počiva pravo na nespremenljivih pravilih, ki jih lahko izpeljemo iz višjih, splošnih in zato za vse možne primere zadostnih temeljnih pravil."
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄21

200 let ODZ (2)

Katja Škrubej, 2.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 21/2011Dr. Lovro Toman, pravnik in pesnik ter v drugem ustavnem obdobju Avstrijskega cesarstva poslanec prvega sklica kranjskega Deželnega zbora in prvega sklica Državnega zbora na Dunaju (leta 1861), je v svojem govoru ob 50. obletnici Občega državljanskega zakonika (ODZ) pred člani ljubljanskega pravoznanstvenega društva 16. januarja 1862 med drugim dejal: "Slave pa je vreden zakon prav državljanskih. To pravo zajeto je iz večne naravne pravice, ker človeštva, vrednosti človeka ne prezira nikdar, temveč posebno izrekuje postavo, da človek ima prirojene pravice svoje, ker postavlja celó v posebnem stavku (§ 7.) naravno pravo za razsojilo nekaterih pravniških razmer Š...]"
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄20

200 let ODZ (1)

Katja Škrubej, 26.5.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 20/2011Dne 5. junija 1811 je dvorna komisija, zadolžena za pripravo Občega državljanskega zakonika (ODZ), poslala pismo z zahvalo za pomoč pri posredovanju strokovnih mnenj in za natančni pregled besedila zakonika tudi dr. Tomažu Dolinarju (1760-1839), doma iz Dorfarjev pri Škofji Loki, profesorju kanonskega in rimskega prava na dunajski univerzi. ODZ, v svojem času po kakovosti primerljiv le še s francoskim Code Civil, je cesar Franc I. razglasil štiri dni poprej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Replika podpredsedniku Višjega sodišča v Mariboru Branku Reismanu

Nevenka Šorli, 16.7.2009

Ostalo

Nevenka Šorli, Nevenka Šorli, Pravna praksa, 28/2009V zadnji številki Pravne prakse (št. 27, str. 15) je bil objavljen odgovor podpredsednika Višjega sodišča v Mariboru na moj članek "Ali je lokacijsko dovoljenje lahko pravna podlaga za uporabo tuje parcele?". Pričakovati je bilo, da bodo v odgovoru navedeni strokovni argumenti proti pravnemu stališ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄22

Prožnost v času krize

Miha Šercer, 4.6.2009

Ostalo

Miha Šercer, Miha Šercer, Pravna praksa, 22/2009V Portorožu so 28. in 29. maja v organizaciji Inštituta za delo pri PF Univerze v Ljubljani, Društva za delovno pravno in socialno varnost in Planeta GV (v sodelovanju še z drugimi subjekti) že osmič zapored potekali Dnevi delovnega prava in socialne varnosti. Gre verjetno za najpomembnejši dogodek ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄22

Predsodki iz pravne zgodovine (10)

dr. Katja Škrubej, 4.6.2009

Ostalo

dr. Katja Škrubej, dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 22/2009Slovenska in evropska pravna tradicija: pravo kot zgodovinski proces
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(49)

Leto objave

2019(6) 2018(6) 2017(1) 2016(1)
2014(1) 2012(1) 2011(6) 2009(11)
2007(2) 2005(2) 2002(1) 2001(1)
2000(2) 1995(2) 1994(1) 1991(5)

Področja

< Vsi 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov