O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 11
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 268)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Dvig minimalne plače vodi v uravnilovko

Urša Ravnikar Šurk, 11.7.2019

Plače v gospodarstvu, Plače v negospodarstvu

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 27/2019Ministrstvo za delo je po številnih očitkih delodajalcev, da bi to moralo biti storjeno že pred sprejemom novele zakona o minimalni plači, pripravilo izračun učinka sprememb minimalne plače na celotno gospodarstvo. Ocena učinka izločitve dodatkov v gospodarstvu je bistveno težja, saj podatkovne baze za to ne obstajajo. Izračun je možen zgolj s pomočjo analiz kolektivnih pogodb za posamezne dejavnosti, izračuna dviga stroškov delodajalcev za t. i. tipičnega zaposlenega v določenih dejavnostih na mikro ravni ter prenosa podatkov na celotno gospodarstvo s pomočjo podatkov o strukturi plač zaposlenih. Po teh izračunih bosta zvišanje plač in izločitev dodatka v letu 2020 zasebni sektor stala 197,1 milijona evrov oz. 1,77 odstotka mase plač.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Kdo naj izvršuje odredbo sodišča na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZDZdr?

Ivan Šelih, 7.3.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Ivan Šelih, Pravna praksa, 9-10/2019Ob enem izmed obiskov policijskih postaj (PP) sta se predstavnika Varuha človekovih pravic RS (Varuh) seznanila s primerom privedbe osebe na podlagi odredbe sodišča, ki jo je izdalo na podlagi tretjega odstavka 52. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). V izpostavljenem primeru je policija iskano osebo dejansko izsledila in jo privedla na PP, da bi jo prepeljala v psihiatrično bolnišnico. To namero smo problematizirali, saj menimo, da mora biti prevoz osebe z duševnimi motnjami na zdravljenje zaupan zdravstveni službi, ne pa policiji, da se v polni meri zagotovi spoštovanje osebnosti in dostojanstva osebe. Ker menimo, da so naša stališča glede izvajanja tretjega odstavka 52. člena ZDZdr lahko zanimiva tudi širši (strokovni) javnosti, jih v nadaljevanju podrobneje predstavljamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Dvig plač v javnem sektorju

Urša Ravnikar Šurk, 13.12.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 48/2018Vladi so dolgo časa preglavice povzročale grožnje o stavkah javnega sektorja. V preteklih dneh sta obe strani prišli do dogovora, da bodo uslužbenci pridobili najmanj en plačni razred. Nekaterim se bodo plače izboljšale tudi za več, celo do štiri plačne razrede. Poleg sporazuma o plačah so se vlada in sindikati z dogovorom zavezali, da bodo začeli usklajevati spremembe zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o javnih uslužbencih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Kako ravnati pri zavrnitvi zahtevka za povračilo stroškov zdravljenja in rehabilitacije v tujini?

mag. Sanela Štadler, 5.7.2018

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Sanela Štadler, Pravna praksa, 26/2018Slovenski zdravstveni sistem je kot velik zavozlan klopčič. Kje so meje pacientovih pravic in pravic javnega zavoda pri uveljavljanju povračila stroškov zdravljenja v tujini? Postopek in način povračila stroškov sta odvisna od tega, v kateri državi je zavarovana oseba plačala stroške zdravstvenih storitev ter ali je šlo za nujne in nenačrtovane zdravstvene storitve ali pa za načrtovane zdravstvene storitve v tujini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Kako nagrajevanje vpliva na delovno uspešnost zaposlenih?

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 22.2.2018

Delovna razmerja

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 7-8/2018Zaposleni so pomemben člen v vsakem podjetju, zato je pomembno oziroma bi moralo biti pomembno, da se obravnavajo kot investicija, in ne kot strošek. Hkrati pa so zaposleni, ki imajo poleg znanja in sposobnosti še motivacijo, da svoje delo opravljajo nadpovprečno, ključna prednost podjetja - ali povedano drugače: poslovna uspešnost podjetja je v veliki meri odvisna od delovne uspešnosti zaposlenih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Deljen delovni čas in pravica do odmora, ki se všteje v delovni čas

Anja Šlaus, 21.12.2017

Delovna razmerja

Anja Šlaus, Pravna praksa, 49-50/2017Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 154. členu določa, da ima delavec, ki dela polni delovni čas, med dnevnim delom pravico do odmora, ki traja 30 minut. Peti odstavek istega člena nadalje določa, da se čas odmora med dnevnim delom všteva v delovni čas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Pravica neizbranega kandidata do vpogleda v gradivo izbirnega postopka po ZDR-1 in ZJU

Tadej Škrube, 31.8.2017

Delovna razmerja, Uprava

Tadej Škrube, Pravna praksa, 32/2017Postopka izbire ustreznega kandidata se v ureditvi delovnih razmerij in v sistemu javnih uslužbencev razlikujeta. Imata sicer nekaj skupnih točk, predvsem tistih, ki jih Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) ne ureja posebej in za katere velja ureditev iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Slednji ne vsebuje določb o samem izbirnem postopku, vendar je iz posameznih določb možno sklepati, kako naj poteka in kaj vse je treba upoštevati. Bistvo izbirnega postopka je upoštevanje prepovedi diskriminacije in enake obravnave, pri čemer se izbor kandidatov opravi na podlagi izpolnjevanja zahtevanih pogojev, sama sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa je v skladu z načelom pogodbene svobode v pristojnosti delodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Pozitivna diskriminacija starejših delavcev - je v očeh delodajalcev res pozitivna?

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 25.5.2017

Delovna razmerja

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 20-21/2017Diskriminacija starejših delavcev je dolgoleten problem, ki bi ga lahko opredelili kot posebno obravnavanje starejših ljudi. Največkrat temelji na negativno naravnanih stereotipih in predsodkih. Zaradi zagotovitve enakopravne obravnave je treba starejšim delavcem zagotoviti posebno zakonsko varstvo. Gre za t. i. pozitivno diskriminacijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Delo s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in višina odpravnine

Anja Šlaus, 21.4.2017

Delovna razmerja

Anja Šlaus, Pravna praksa, 16-17/2017Po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) imajo po 50. členu starši pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima na podlagi 67. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in sedmega odstavka 50. člena ZSDP-1 pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas (pravica do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti), ter pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Model prožne varnosti - zakaj deluje na Danskem

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 6.4.2017

Delovna razmerja

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 14/2017Delodajalci pogosto zahtevajo prožnejše oblike zaposlovanja delavcev, lažje možnosti njihovega odpuščanja, lažje zaposlovanje za krajši in določen čas ipd., kar vse vpliva na pravno varnost in stanje na trgu dela. Evropska komisija je državam članicam priporočila, da kot primeren model prožne varnosti (t. i. flexicurity model), ki v veliki meri rešuje težave z zaposlovanjem zaradi demografskih razmer, preverijo in analizirajo danski model.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄11

Sankcioniranje kršitev delovnih obveznosti

Miha Šercer, 23.3.2017

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 11/2017Zoper delavca smo uvedli postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar smo po opravljenem zagovoru ugotovili, da delavcu vseh očitanih kršitev verjetno ne bomo mogli dokazati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Odpoved noseči delavki

Miha Šercer, 16.3.2017

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 10/2017Ob izvedbi reorganizacije smo ugotovili, da je med presežnimi zaposlenimi tudi sodelavka, ki je noseča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Delna upokojitev - slovenski in avstrijski model

mag. Andreja Hojnik Šlamberger, 9.3.2017

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

mag. Andreja Hojnik-Šlamberger, Pravna praksa, 9/2017V Sloveniji je v zadnjem času veliko razprav na temo fleksibilnih oblik zaposlovanja, zadrževanja starejših delavcev na trgu dela in dviga stopnje zaposlenosti nasploh. Tako je že od leta 2016 v veljavi ukrep za začasne spodbude za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb, dopolnjuje se možnost delne upokojitve, ki sicer ni novost, in še bi lahko naštevali. Vse te aktivnosti so v skladu s sprejeto krovno strategijo za rast in delovna mesta "Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast", ki jo je Evropska komisija sprejela marca 2010. Med usmeritvami in cilji strategije, ki se v Sloveniji uresničuje z nacionalnimi reformnimi programi, je dvig stopnje zaposlenosti starejših, tj. tistih med 55. in 64. letom starosti, ter izvajanje učinkovitih in prilagojenih ukrepov za dolgotrajno brezposelne s poudarkom na starejših delavcih. Da pri tem ne gre zgolj za vprašanje, ki se je pojavilo v Sloveniji, pač pa so oblike zadrževanja starejših delavcev na trgu dela aktualne tudi drugod, priča živahna razprava o delni upokojitvi v Avstriji. Namen tega prispevka je predstaviti slovenski institut delne upokojitve in izkušnje s primerljivim institutom v Avstriji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Nezgoda pri delu

Miha Šercer, 9.3.2017

Delovna razmerja, Obligacije

Miha Šercer, Pravna praksa, 9/2017Zaposleni, ki dela na terenu, nam je sporočil, da se je poškodoval pri delu. Sumimo, da do njegove poškodbe dejansko ni prišlo pri delu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Projektno delo

Miha Šercer, 23.2.2017

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 7-8/2017Dobili smo projekt in za čas do zaključka projekta bi radi sklenili pogodbo o zaposlitvi z novim delavcem, torej za določen čas. Nismo pa zavezani z nobeno kolektivno pogodbo, v kateri bi bilo opredeljeno, kaj je projektno delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄5

Veljavnost kolektivne pogodbe

Miha Šercer, 10.2.2017

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 5/2017V naših pogodbah o zaposlitvi, ki so bile pripravljene še v času veljavnosti panožne kolektivne pogodbe, ki ne velja več, se tudi izrecno sklicujemo na to kolektivno pogodbo, tako kot to zahteva Zakon o delovnih razmerjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Akt o sistemizaciji

Miha Šercer, 19.1.2017

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 2/2017Spreminjamo pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in nas zanima, ali lahko znižamo zahtevnost delovnih mest, da bodo vsi obstoječi zaposleni izpolnjevali pogoje za opravljanje dela. Ob pregledu obstoječega stanja smo namreč ugotovili, da kar nekaj zaposlenih, čeprav smo z njihovim delom zadovoljni, ne izpolnjuje formalnih pogojev, ki so določeni v trenutni sistemizaciji, in ne bi bili radi zaradi tega v prekršku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Bolniška odsotnost

Miha Šercer, 12.1.2017

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 1/2017Kaj lahko storimo v primeru, ko ZZZS našemu delavcu zaključi bolniški stalež? Delavec pride na delo, potem pa naknadno, lahko tudi po dveh tednih, dobimo novo odločbo, na podlagi katere je ugotovljena delavčeva nezmožnost za delo za nazaj, torej kontinuirano. V teh dveh tednih se je delavcu nabralo kar nekaj delovnih ur. Če mu jih pustimo in mu zraven vpišemo še bolniško, dobi delavec za te dneve praktično dvojno plačilo (bolniško in še ure, ki jih lahko izkoristi). Ali lahko delavcu za ta čas ure izbrišemo, saj nismo mi krivi, da je prišlo do tega? Ali se sploh da nekako prisiliti zdravnike in komisijo, da odločajo pravočasno? Ali lahko delavcu obračunamo delovne ure, glede na to, da je to zanj ugodneje, refundiramo pa od ZZZS bolniško, torej razliko plačamo mi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Dnevnice

Miha Šercer, 22.12.2016

Davki občanov in dohodnina, Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 49-50/2016V podjetniški kolektivni pogodbi imamo zapisano, da za službeno potovanje v Republiki Sloveniji delavcu pripada povračilo stroškov prehrane (dnevnica), povračilo stroškov prenočevanja in povračilo stroškov prevoza. Službeno potovanje delavca mora biti odobreno s potnim nalogom direktorja, s katerim se določi, kateri stroški bodo delavcu povrnjeni. Dnevnica pripada delavcu kot povračilo stroškov prehrane, ki jih je imel pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju oz. delu na terenu v kraju, ki je od kraja sedeža družbe oddaljen več kot 15 km in je izven območja opravljanja redne dejavnosti družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Efektivno delo

Miha Šercer, 22.12.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 49-50/2016• Ali se v delovni čas zaposlenih šteje tudi čas vožnje do naročnika in nazaj, ki ga delavci opravijo že izven rednega delovnega časa?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Počitek v primeru pripravljenosti na delo

Miha Šercer, 8.12.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 48/2016• Ali je pravica do počitka med zaporednima dnevoma (155. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1) kršena v primeru, če bi bil delavec v pripravljenosti za delo doma, in sicer od ponedeljka do petka po 8 ur na dan, v soboto, nedeljo in praznike pa po 16 ur na dan. Delavec ima sicer 8-urni delavnik od ponedeljka do petka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Status starejšega delavca

Miha Šercer, 1.12.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 47/2016Smo javni zavod in po naši kolektivni pogodbi (Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva) zaposleni ob starosti 50 let pridobijo 5 dni dodatnega dopusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Odpravnina pri pogodbi za določen čas

Miha Šercer, 24.11.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 45-46/2016Delavci imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 30. novembra 2016 pri agenciji za zagotavljanje dela drugemu uporabniku in so napoteni na delo v naše podjetje. Ali mora agencija v spodnjih primerih tem delavcem izplačati odpravnino? To seveda pomeni, da bi zneske odpravnine nato zaračunala nam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Število let delovne dobe pri izračunu za delovno dobo

mag. Miha Šlamberger, 17.11.2016

Delovna razmerja

mag. Miha Šlamberger, Pravna praksa, 44/2016Nekateri delavci v našem zavodu so bili pred leti zaposleni za krajši delovni čas od polnega (4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko), nekateri zaposleni so opravljali dela prek programa javnih del za krajši delovni čas od polnega delovnega časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Ustreznost zaposlitve

Miha Šercer, 17.11.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 44/2016Zaposlenemu nameravamo odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ponudili smo mu sicer drugo zaposlitev, vendar nas zanima, ali je taka zaposlitev ustrezna glede na zakonsko zahtevo, da kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri od kraja bivanja delavca. Vožnja z javnim prevozom v konkretnem primeru sicer traja manj kot tri ure skupaj, če pa se upošteva še čakanje na povezavo med dvema javnima prevozoma in pešačenje od doma do postaje in od postaje do kraja opravljanja dela, je ta časovna omejitev presežena.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 11 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(268)

Leto objave

2019(2) 2018(3) 2017(13) 2016(40)
2015(29) 2014(6) 2013(1) 2012(4)
2011(1) 2010(2) 2009(6) 2008(4)
2007(1) 2006(4) 2005(26) 2004(33)
2003(52) 2002(9) 2001(5) 2000(6)
1999(10) 1998(5) 1997(1) 1996(1)
1993(2) 1991(2)

Področja

< Vsi 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 9.1. DELOVNA RAZMERJA, PLAČE IN NADOMESTILA 9.2. KOLEKTIVNE POGODBE 9.3. SINDIKATI 9.4. ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST 9.5. VARSTVO PRI DELU 9.6. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.7. SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.8. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov