O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 33)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Ekonomski vidik pravnih problemov

Miha Šošić, 15.12.2011

Pravoznanstvo

Miha Šošić, Pravna praksa, 48/2011 Inštitut za ekonomsko analizo prava PF Univerze v Mariboru je 2. decembra 2011 pod vodstvom dr. Martine Repas in dr. Tomaža Keresteša izvedel četrti posvet Pravo in ekonomija. V času, ko se ekonomskim problemom tudi v dnevnih časopisih namenja vse več pozornosti, je poglobljena interdisciplinar
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Poudarek na pomenu neodvisnosti sodišča in kakovosti odločitev

Iztok Štefanec, 1.12.2011

Sodišča

Iztok Štefanec, Pravna praksa, 46/2011 Za kakovostno delo sodišč je bistvena njihova neodvisnost od birokracije in izvršne veje oblasti, so se strinjali gosti okrogle mize 60. obletnica Evropske konvencije o človekovih pravicah in 20. obletnica Ustave Republike Slovenije, ki je potekala v okviru letošnjih Dni evropskega prava v Kran
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Problem izbrisa ni rešen

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 1.12.2011

Človekove pravice

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 46/2011 Ana je bila navdušena. Izvedela je, da je bil v Sloveniji leta 2010 sprejet nov zakon, ki izbrisanim omogoča povrnitev pravnega statusa. V otroštvu je bila skupaj s starši izbrisana, zato so zapustili Slovenijo. Za dovoljenje za stalno prebivanje je zaprosila že leta 1999, ko je bil zakon prvič
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄44

K vprašanju (ne)enotnosti sodne prakse v luči pravice do poštenega sojenja

dr. Tilen Štajnpihler, 17.11.2011

Varstvo človekovih pravic

dr. Tilen Štajnpihler, Pravna praksa, 44/2011Nejdet Şahin in Perihan Şahin proti Turčiji, št. 13279/05, 20. oktober 2011 Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) se je pred kratkim vnovič srečalo z vprašanjem, kdaj neenotnost pri odločanju sodišč pomeni poseg v pravico do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Zastava terjatev na transakcijskem računu v teoriji in praksi

Leitinger Okršlar Mojca, Širaj Mitja, 15.9.2011

Obligacije

Mojca Leitinger-Okršlar, Mitja Širaj, Pravna praksa, 35/2011Že v rimskem pravu je bilo poleg stvari mogoče zastaviti tudi terjatve (pignus nominis). Zastavni upnik je takrat imel na voljo analogno tožbo, s katero je zastavljeno terjatev lahko izterjal, ko je zapadla. Če je bila zastavljena terjatev denarna, je zastavni upnik svojo terjatev lahko pobotal z zastavljeno terjatvijo. Tudi danes je zastava terjatev vse pogostejši in priljubljen način zavarovanja denarnih terjatev bank. Zlasti je zanimiva zastava terjatev (za svoj ali tuj dolg), ki jih ima dolžnik do banke (na primer v obliki denarnih sredstev na transakcijskem ali depozitnem računu), saj lahko banka v takih primerih nastopa hkrati kot zastavni upnik in dolžnik zastavljene terjatve. Na prvi pogled se zdi, da "zastava bančnih računov" ne pomeni posebnosti, vendar pa ob podrobnejši proučitvi ugotovimo, da je lahko unovčitev takega zavarovanja pravno in dejansko negotova.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Zakonodajna dejavnost

Dušan Štrus, 1.9.2011

Kultura in umetnost

dr. Dušan Štrus, Pravna praksa, 33/2011Pred kratkim je pri GV Založbi v zbirki Pravna obzorja izšla knjiga dr. Albina Igličarja Zakonodajna dejavnost (355 strani). Pomembno je poudariti, da se dr. Igličar s proučevanjem področja zakonodajne dejavnosti ukvarja že več kot 30 let. Kot profesor za predmet zakonodajni proces in nomotehniko ter sociologijo prava na PF Univerze v Ljubljani je v tem času ustvaril bogato osebno bibliografijo, ki šteje ne le več deset, temveč več kot sto monografij, člankov in drugih strokovnih prispevkov s področja zakonodajne dejavnosti in nomotehnike. Vse to pa pomeni, da je dr. Igličar v svoji zadnji knjigi združil bogato znanje tudi s pomočjo gradiva, ki ga je zbiral v vseh letih dosedanjega znanstvenoraziskovalnega dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Pri preprečevanju in odpravljanju diskriminacije blefiramo

Boštjan Vernik-Šetinc, 1.9.2011

Človekove pravice

Boštjan Vernik-Šetinc, Pravna praksa, 33/2011Ali smo v Sloveniji nestrpni, kako je drugod, koliko je pri nas diskriminacije, kdo je najbolj diskriminiran, kje se to dogaja? Nihče ne ve natančno, kaj vse se skriva pod preprogo oziroma tančico blažene nevednosti in ignorance problema. Ta je v jedru pravzaprav še vedno tabu. Sam menim, da na nestrpnost in diskriminacijo nikakor nismo imuni. Morda do posameznih skupin res nismo tako odkrito, množično in grobo nestrpni kot kje drugje, prav gotovo pa nismo zgled. Še najmanj pa je zgled naša država, ki problema ne jemlje resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄33

Vpogled v ponudbe na podlagi ZJN-2C v praksi

Šifrer Aleš, Žaže Špela, 1.9.2011

PRORAČUN

Aleš Šifrer, Špela Žaže, Pravna praksa, 33/2011Kolega odvetnika Mateja Dren in Boštjan Grešak sta v Pravni praksi, št. 19/2011, podrobneje predstavila novosti v zvezi varovanjem poslovne skrivnosti in vpogleda v dokumentacijo v postopkih oddaje javnih naročil. Njun članek je temeljito predstavil novosti novele Zakona o javnem naročanju (ZJN-2C) na tem področju, zato se v tem prispevku osredotočava zgolj na težave v praksi, do katerih lahko pride ob zahtevi za vpogled v ponudbeno in ostalo dokumentacijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

Družinski zakonik v luči diktature večine in ustavne demokracije

Neža Kogovšek-Šalamon, 7.7.2011

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 26/2011Predstavljajmo si, da je referendumska nedelja. Poteka glasovanje o uveljavitvi Družinskega zakonika (DZ). Zbiranje podpisov je potekalo gladko, referendumska kampanja pa je bila burna; podnevi so potekale manifestacije pobudnikov za referendum, ponoči je tu in tam prišlo do napada na geje in lezbijke. Storilci so bili opogumljeni z razvnetim političnim diskurzom. Razbrali so, da opravljajo dobro delo. Javnomnenjske raziskave so spodbudne, saj kažejo, da bodo pobudniki na referendumu nedvomno uspeli. Seveda. V Sloveniji ima vendar oblast ljudstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

200 let ODZ (6)

Katja Škrubej, 7.7.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 26/2011Dne 2. februarja 1849, v porevolucionarnem času, ko je bila prva konstituanta, v kateri so kdaj aktivno sodelovali tudi Slovenci, tik pred razpustom, svoje ustave pa mladi cesar Franc Jožef I. narodom še ni vsilil, je Anton Mažgon (1812-1849) v prvem slovenskem političnem listu Slovenija objavil prevod začetnih sedmih členov ODZ v slovenščino. Naslov zakonika je poslovenil v Knjigo splošnih deržavljanskih postav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

200 let ODZ (5)

Katja Škrubej, 23.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 24-25/2011V decembrski številki Slovenskega pravnika iz leta 1898 je ob petdeseti obletnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. objavljen slavilni spis, v katerem so z dolžnim navdušenjem predstavljeni "plodovi na pravnem polji" v teh pol stoletja: javno pravo da je prišlo "iz starih šablon v ves drugi tir, po katerem je Avstrija napredovala in se spopolnjevala v resnično pravno državo", saj se je, kot ugotavlja avtor, "absolutizem moral umakniti ustavi, po kateri so narodi in državljani dobili pravico sodelovanja pri zakonodavstvu in pravico kontrole nad gospodarstvom in upravo države".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

200 let ODZ (4)

Katja Škrubej, 16.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 23/2011V predgovoru k svojemu komentarju Občega državljanskega zakonika (ODZ) Franz von Zeiller leta 1811 takole izrazi globoko zagato, s katero je bil soočen kot njegov redaktor: "Težke, in kljub temu utemeljene zahteve, ki jih zakonodaji postavlja filozofija, da mora biti zakonik kratek, splošno razumljiv, hkrati pa popoln, se lahko povežejo samo tako, da se izdela globoko premišljen, toda preprost (tj. očiščen vse učene navlake) sistem splošnih pravnih pravil, ki jih lahko razširimo na vsa pravna razmerja. Takšne vrste zakonik je videti pri preglednem branju lahek v zasnovi in enako udoben za izvrševanje."
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄22

200 let ODZ (3)

Katja Škrubej, 9.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 22/2011"Od zakonika civilnega prava zahtevamo popolnost. Obravnavati pa ne sme samo čiste veje pravnih poslov. Za vsako vejo Šcivilnega prava] mora vsebovati tako izčrpne določbe, da lahko v pravu podkovani na njegovi podlagi odloči v vsakem možnem primeru. Naj se še tako bohoti neskončna paleta različnih pravnih primerov nasproti možnosti, da bi tej zahtevi zadovoljivo ugodili, pa je uresničljivost take možnosti kljub vsemu postavljena onkraj dvoma ob premisleku, da počiva pravo na nespremenljivih pravilih, ki jih lahko izpeljemo iz višjih, splošnih in zato za vse možne primere zadostnih temeljnih pravil."
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄21

Odgovornost občine za napako nekdanjega krajevnega urada

Marijan Štriker, 2.6.2011

LOKALNA SAMOUPRAVA

mag. Marijan Štriker, Pravna praksa, 21/2011Občina Majšperk je bila ustanovljena in deluje od leta 1995. Za povrnitev odškodnine iz zapuščine jih toži občanka, in sicer, ker je bila v nepravdnem postopku razveljavljena oporoka z dne 27. januarja 1983. Razlog za razveljavitev oporoke je bila napaka delavke na Krajevnem uradu Ptujska Gora. Takratni Krajevni urad Ptujska Gora in zdajšnja Občina Majšperk spadata pod Upravno enoto Ptuj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄21

200 let ODZ (2)

Katja Škrubej, 2.6.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 21/2011Dr. Lovro Toman, pravnik in pesnik ter v drugem ustavnem obdobju Avstrijskega cesarstva poslanec prvega sklica kranjskega Deželnega zbora in prvega sklica Državnega zbora na Dunaju (leta 1861), je v svojem govoru ob 50. obletnici Občega državljanskega zakonika (ODZ) pred člani ljubljanskega pravoznanstvenega društva 16. januarja 1862 med drugim dejal: "Slave pa je vreden zakon prav državljanskih. To pravo zajeto je iz večne naravne pravice, ker človeštva, vrednosti človeka ne prezira nikdar, temveč posebno izrekuje postavo, da človek ima prirojene pravice svoje, ker postavlja celó v posebnem stavku (§ 7.) naravno pravo za razsojilo nekaterih pravniških razmer Š...]"
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄20

Epilog ankaranske zgodbe

Janez Šmidovnik, 26.5.2011

Ustavno sodišče

dr. Janez Šmidovnik, Pravna praksa, 20/2011Razprava ob kontroverznem dogajanju v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-137/10-47 z dne 26. novembra 2010 glede ustanovitve občine Ankaran bi po mnenju dr. Kristana v njegovem članku: Nauk iz ankaranske zgodbe: spoštovati načelo delitve oblasti, lahko koristila, če bi ob svojem nadaljevanju končno odstranila iz zavesti udeležencev mit o absolutni nedotakljivosti odločb Ustavnega sodišča, "češ, da se odločb Ustavnega sodišča ne komentira, ampak se jih izvršuje", in pojmovanje, da Državni zbor ne sme sprejeti zakona v nasprotju s stališčem Ustavnega sodišča. Dr. Kristan se v svojem članku v glavnem omejuje na razmerja med Državnim zborom in Ustavnim sodiščem z vidika ustavnega načela o delitvi oblasti, ki je bilo s to odločbo Ustavnega sodišča prizadeto. Ta odločba pa je prizadela tudi vsebinsko področje lokalne samouprave, na katerem so se odvijala sporna dogajanja, ki so bila povod za odločbo. S to odločbo Ustavnega sodišča je bila razglašena in uporabljena napačna razlaga nekaterih določb Ustave in Zakona o lokalni samoupravi in jim je bil dan pomen, ki izkrivlja bistvo lokalne samouprave in tudi doktrino o lokalni samoupravi, ki velja v svetovni praksi. O tem vprašanju je bilo v javni polemiki ob tej odločbi manj govora, je pa aktualno in zato tako pomembno, da ga je treba posebej obravnavati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄20

200 let ODZ (1)

Katja Škrubej, 26.5.2011

Ostalo

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 20/2011Dne 5. junija 1811 je dvorna komisija, zadolžena za pripravo Občega državljanskega zakonika (ODZ), poslala pismo z zahvalo za pomoč pri posredovanju strokovnih mnenj in za natančni pregled besedila zakonika tudi dr. Tomažu Dolinarju (1760-1839), doma iz Dorfarjev pri Škofji Loki, profesorju kanonskega in rimskega prava na dunajski univerzi. ODZ, v svojem času po kakovosti primerljiv le še s francoskim Code Civil, je cesar Franc I. razglasil štiri dni poprej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄19

Prijava in plačilo terjatev v insolvenčnih postopkih

Klemen Štefančič, 19.5.2011

Civilni sodni postopki

Klemen Štefančič, Pravna praksa, 19/2011V zadnjih nekaj letih, ko so se tudi v Sloveniji začela odpirati sklepna poglavja v obdobju življenja prenekatere gospodarske družbe in je plačilo upnikov tako rekoč čez noč postalo težava širših družbenih razsežnosti, je zelo pomembno, da upniki poznajo predvsem način in pravico do plačila svojih terjatev v insolvenčnih postopkih. Predmet tega prispevka je torej obravnava pravil o prijavi in plačilu terjatev upnikov v postopkih zaradi insolventnosti nad dolžniki, kot ta izhajajo iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) kot temeljnega zakona na področju insolvenčnih postopkov. Ta pravila so predstavljena in tudi obravnavana, upoštevaje več posameznih terjatev upnikov in čas njihovega nastanka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄19

Izplačevanje pokojnine istospolnemu partnerju

Neža Kogovšek-Šalamon, 19.5.2011

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 19/2011Sodišče EU je 10. maja razsodilo, da dodatna pokojnina, ki se izplačuje istospolnemu partnerju v partnerski skupnosti in je nižja od tiste v primeru zakonske zveze heterospolnih partnerjev, lahko pomeni diskriminacijo zaradi spolne usmerjenosti. Med vsemi državami članicami EU je sodba zelo pomembna za tiste, ki so sprejele zakon o registraciji istospolnih partnerstev. Med njimi je tudi Slovenija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄17

Reintegracija ali sodna razveza pogodbe o zaposlitvi in odškodnina po 118. členu ZDR?

Martina Šetinc-Tekavc, 5.5.2011

Delovna razmerja

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 17/2011V zadnjem času je pred delovnimi sodišči opazen porast števila vloženih tožb v primerjavi z letom ali dvema prej. Med vloženimi tožbami v individualnih delovnih sporih je pomemben delež tožb vložen zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku odkrije, da je bila pogodba o zaposlitvi nezakonito odpovedana oziroma je delovno razmerje prenehalo na drug način, ki ni zakonit, v večini primerov delavca vrne na delo k delodajalcu (t. i. reintegracija). Vendar pa 118. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) omogoča tudi drugo možnost: sodišče lahko pogodbo o zaposlitvi razveže s sodbo (sodna razveza), v kateri ugotovi trajanje delovnega razmerja najdlje do dneva odločitve sodišča, delavcu pa namesto reintegracije prisodi odškodnino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄15-16

Institut skrbništva je nujnost!

Betka Škerlak, 21.4.2011

Zakonska zveza in družinska razmerja

Betka Škerlak, Pravna praksa, 15-16/2011Poziv, ki ga je v sklepu svojega prispevka o neuporabnosti brezplačne in častne funkcije skrbnikov zapisala Alenka Križnik, ne ostaja neopažen. O tem, kako se bodo oziroma se sploh ne bodo odzvali pristojni strokovnjaki in politiki, ne morem razpravljati. Lahko pa predstavim, kako rešitve tega in še kakšnega podobnega primera nastajajo v civilni družbi. Žal take zamisli v praksi poniknejo prav tam, kjer tudi nastajajo - v posamezni nevladni organizaciji. Moj namen ni iskanje vzrokov za take razmere in obtoževanje, ampak gre za konkreten predlog, ki bi morda resnično lahko zaživel in postal celo primer dobre prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄14

Potrebna bo sprememba postopka v zvezi z imuniteto

Dušan Štrus, 14.4.2011

Kazenski postopek, Sodišča

dr. Dušan Štrus, Pravna praksa, 14/2011Po odmevu vodje kazenskega oddelka na Vrhovnem sodišču sodnika Marka Šorlija v članku Le z dovoljenjem Državnega zbora je mogoče pripreti sodnika, objavljenem v PP, št. 13/2011, sem dolžan dodatno pojasniti nekatere navedbe v svojem prejšnjem članku o imuniteti sodnika. Glede na to, da se z institutom imunitete v praksi ukvarjam v Državnem svetu, teoretično pa na Fakulteti za upravo, v primer pripora sodnika Škoberneta nisem bil vpleten. S primerom sem se začel ukvarjati šele po sodbi Vrhovnega sodišča, ko sem prebral razloge za razveljavitev sklepa o priporu in predvsem, ko sem razmišljal, kako bodo potekali naslednji primeri odločanja o imuniteti v Državnem zboru (in Državnem svetu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄14

ADP ali Saintgermainska pogodba?

Mirjam Škrk, 14.4.2011

Akti o nasledstvu, Varstvo človekovih pravic

dr. Mirjam Škrk, Pravna praksa, 14/2011Pred kratkim smo izvedeli, da je bil na slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem naslovljen predlog, da glede krajevnih napisov sprejme rešitev, ki bi odražala najmanj 17,5-odstotno poseljenost manjšine v krajih z narodnostno mešanim prebivalstvom. Vest me je neprijetno presenetila, še toliko bolj, ker je sledila novici, da je avstrijsko Ustavno sodišče pred nedavnim vnovič potrdilo svojo prvotno odločitev iz leta 2001, da je merilo za postavitev krajevnih napisov v naseljih, v katerih je zastopanost manjšine vsaj 10-odstotna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄14

Spremembe na področju mednarodnih posvojitev v Rusiji

Nina Šavli, 14.4.2011

Zakonska zveza in družinska razmerja

Nina Šavli, Pravna praksa, 14/2011Posvojitev je ukrep družbenega varstva, ki je usmerjen predvsem v koristi otroka, upošteva pa tudi potrebe drugih udeležencev, in sicer otrokovih bioloških staršev ter posvojiteljev. Posvojitev otrok spada med institute družinskega prava - s posvojitvijo otroka biološkim staršem povsem prenehajo njihove pravice in dolžnosti. Med posvojiteljem in posvojencem se vzpostavi "naravna vez", kot je obstajala med posvojencem in njegovimi biološkimi starši pred posvojitvijo. Zaradi velikega nesorazmerja med številom posvojenih otrok in številom parov, ki želijo posvojiti otroka, so posvojitve v svetu že nekaj časa deležne precejšnje medijske pozornosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄13

Le z dovoljenjem Državnega zbora je mogoče pripreti sodnika

Marko Šorli, 7.4.2011

Sodišča, Državni zbor in državni svet

Marko Šorli, Pravna praksa, 13/2011Odločitev Vrhovnega sodišča o razveljavitvi pravnomočnega sklepa o odreditvi pripora zoper sodnika Milka Škoberneta je vzbudila veliko zanimanja tako laične kot tudi strokovne javnosti. Omenjala se je tudi v številnih poročilih in najrazličnejših komentarjih v javnih občilih. Večina je v svojih komentarjih prezrla bistvo stvari v tej zadevi, in sicer, ali je bil ob odreditvi pripora zoper sodnika izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 134. člena Ustave, to je, ali je bilo za pripor podano dovoljenje Državnega zbora.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(33)

Leto objave

< Vsi
2011(33)
> Januar(3) > Februar(1) > Marec(2) > April(7) > Maj(5) > Junij(5) > Julij(2) > September(4) > November(1) > December(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov