O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 25)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Denarno kaznovanje strank

dr. Martina Šetinc Tekavc, 28.11.2013

Sodišča

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 46/2013"Sodnik je bik!" je v znani otroški slikanici o mačku Muriju na nogometni tekmi vzkliknil eden od mačjih protagonistov. Na podlagi presenetljivo bogate sodne prakse s področja kaznovanja strank (in njihovih pooblaščencev) je mogoče sklepati, da bi si s takim zapisom v vlogi udeleženec pravdnega ali izvršilnega postopka pri nas prislužil denarno kazen do 1.300 evrov. Precej manj sodne prakse pa je s področja kaznovanja strank zaradi zlorabe procesnih pravic v civilnem (pravdnem ali izvršilnem) postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Pravice matere otroka s posebnimi potrebami po prenehanju delovnega razmerja

Nina Škrlec, 28.11.2013

Delovna razmerja, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Nina Škrlec, Pravna praksa, 46/2013Mati dveh otrok - desetletnika z downovim sindromom in osemmesečnega dojenčka - je trenutno na dopustu za nego in varstvo otroka. Med tem časom je obrat, v katerem je bila zaposlena za nedoločen čas, prenehal delovati. V podjetju je delala osem let. • Ali ima kot mati otroka s posebnimi potrebami kakršnekoli drugačne pravice glede prenehanja delovnega razmerja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Kje so meje pravice dostopa do informacij javnega značaja?

Kristina Kotnik Šumah, 28.11.2013

JAVNO OBVEŠČANJE

Kristina Kotnik-Šumah, Pravna praksa, 46/2013Upravno sodišče RS je v nedavni sodbi s področja dostopa do informacij javnega značaja izrecno in jasno zapisalo, da pravica dostopa do informacij javnega značaja ni neomejena. Sodišče je tako potrdilo odločbo Informacijskega pooblaščenca, ki je trdil, da je ta pravica vendarle v izjemnih primerih lahko omejena s pravicami drugih, zloraba te pravice pa po oceni sodišča nastopi takrat, ko subjekt prestopi meje pravno zavarovanega upravičenja tako, da s tem ogroža oziroma posega v pravico drugega. Pravice namreč ni dopustno izvrševati v nasprotju z njenim ciljem oziroma namenom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Normativni temelji socialnih razmerij

dr. Martina Šetinc Tekavc, 14.11.2013

Kultura in umetnost

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 44/2013Knjiga dr. Zvoneta Vodovnika (GV Založba, Ljubljana 2013, 186 strani), ki je namenjena predvsem študentom kot študijsko gradivo, mi je prišla v roke v trenutku, ko sem pripravljala vprašanja za izpit Temelji delovnega prava in prava socialne varnosti kot del pravniškega državnega izpita. Ob njenem prebiranju in sestavljanju vprašanj za kandidatko sem pomislila, da bi knjiga, ki obsega celotno materijo prava socialne varnosti, gotovo koristila kandidatom za pravniški državni izpit in pravzaprav vsakomur, ki se s sistemi socialne varnosti kdajkoli v življenju sreča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

V prid večje transparentnosti zakonodajnega procesa v Svetu EU

Kristina Kotnik Šumah, 7.11.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kristina Kotnik-Šumah, Pravna praksa, 42-43/2013Sodišče EU je v zadevi Access Info Europe proti Svetu EU odločilo, da morajo biti tudi dokumenti o pogajanjih v Svetu EU prosto dostopni javnosti. Gre za končno, drugostopenjsko odločitev, ki je pomemben mejnik v prizadevanju za večjo transparentnost zakonodajnega procesa v Svetu EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Teritorialne meje ustavne zahteve po sodni odločbi: dva primera

Šugman Stubbs Katja, Gorkič Primož, 18.10.2013

Človekove pravice

dr. Katja Šugman-Stubbs, dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 40-41/2013V Ustavi Republike Slovenije se kot pogoj dovoljenosti določenih posegov v človekove pravice pogosto pojavlja izdaja sodne odločbe. Tak primer so določbe o priporu (20. člen Ustave RS) in varstvu zasebnosti (35.-37. člen Ustave RS). Kadar gre za zadeve, ki se nanašajo izključno na območje Republike Slovenije, je tak pogoj v presoji Ustavnega sodišča RS dovolj jasen, izdelan in predvidljiv. Kadar pa presoja določenega pravnega primera vsebuje tudi "tuj" element, pa se Ustavno sodišče pri razlagi tega pojma zapleta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Lastninske oblike v agrarni skupnosti

Nadija Šuler, 26.9.2013

Lastnina in druge stvarne pravice

Nadija Šuler, Pravna praksa, 37/2013Leta 1994 so nekdanje agrarne skupnosti, ki so obstajale pred drugo svetovno vojno, dobile možnost vnovične vzpostavitve in vrnitve premoženja njihovim članom. Zgodovinski razlogi so narekovali nastanek oziroma obnovitev raznolikih lastninskih in drugih upravičenj. Poglejmo si pobliže problematiko, povezano s skupno lastnino premoženja članov agrarne skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Pravno varstvo lizingojemalca pri finančni operaciji sale and lease back

Nadija Šuler, 5.9.2013

Plačilni promet, Obligacije

Nadija Šuler, Pravna praksa, 34/2013Ekonomski interes strank pri finančni operaciji sale and lease back je pravzaprav enak kot pri posojilni pogodbi, pri kateri je terjatev zavarovana z zastavno pravico ali prenosom lastninske pravice v zavarovanje. Dolžnik po posojilni pogodbi uživa zakonsko zaščito pred zlorabo upnika. Vsaj navidezno je drugače z lizingojemalcem, saj pogodbe o lizingu naš pravni red nikjer izrecno ne ureja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Evropski Stop! za slabo banko

Šanca Hana, Merc Peter, 29.8.2013

Banke, zavodi

Hana Šanca, mag. Peter Merc, Pravna praksa, 33/2013Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in uredba Vlade, ki dopolnjuje zakon, sta bila sprejeta oktobra 2012 oziroma marca 2013. S tem je bil vzpostavljen pravni okvir za implementacijo ukrepa slabe banke v slovenski pravni sistem. Z vpisom v register družb je bila marca 2013 ustanovljena Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) - slovenska državna slaba banka. Po več mesecih od njene ustanovitve DUTB še vedno ni operativna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Objektivnost problematičnosti korupcije v Sloveniji

mag. Jure Škrbec, 22.8.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Jure Škrbec, Pravna praksa, 31-32/2013Kriminaliteta, ki sicer po svetovnih statističnih podatkih v večini držav upada, pa v Sloveniji (po različnih podatkih, na primer: statistični kazalci organov odkrivanja in pregona in preventive ter (javnomnenjskih) raziskav) od leta 2008 dalje narašča. Izmed vseh oblik kaznivih ravnanj so še posebej v porastu različne oblike koruptivnih ravnanj, ki so usmerjena v korist nosilcev javnih pooblastil (uradnikov) in ljudskega zaupanja (izvoljenih funkcionarjev).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Pravna narava pogodbe o lizingu

Nadija Šuler, 18.7.2013

Obligacije

Nadija Šuler, Pravna praksa, 28/2013Pogodba o lizingu je verjetno pri nas najpogostejša inominatna pogodba. Posamezne določbe, vezane na tako pogodbo, najdemo v predpisih, ki ščitijo potrošnika, to sta Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-1) in Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot). Pravno naravo pogodbe določa predvsem njena vsebina. V njej se prepletajo elementi zakupne pogodbe in tudi prodaje na obroke, v vsakem primeru posebej pa je treba oceniti, kateri so prevladujoči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Ustavnost sporazumevanja v kazenskem postopku

Miha Šošić, 4.7.2013

Pravoznanstvo, Kazenski postopek

Miha Šošić, Pravna praksa, 26/2013Nemško ustavno sodišče (Bundesverfassungsgericht - BVerfG) je v nedavni odločbi presodilo, da nemška ureditev sporazumevanja v kazenskem postopku ni v neskladju z nemško ustavo. Načela in garancije, ki jih je pri svoji presoji postavilo nemško ustavno sodišče, so lahko v pomoč tudi pri presoji ustavnosti in ustreznosti predobravnavnega naroka ter sporazuma o priznanju krivde, kot ju ureja slovenski Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

Zakup kmetijskih zemljišč kot neizrabljen proračunski vir

Nadija Šuler, 20.6.2013

Lastnina in druge stvarne pravice

Nadija Šuler, Pravna praksa, 24-25/2013Sedanja in prejšnja vlada sta si prizadevali napolniti državni proračun in zmanjšati njegove odhodke. Vemo, da ukrepi, kakršnikoli že bodo, ne bodo priljubljeni, dotaknili pa se bodo bolj ali manj vsakega od nas. Pa se mi je ob povsem osebni izkušnji utrnilo spoznanje, da se država, ki si tako vneto prizadeva porazdeliti breme krize na vse državljane, ravnodušno odpoveduje možnosti prilivov v proračun. Gre za zakup kmetijskih zemljišč, tako tistih, ki so v njeni lasti in se oddajajo v zakup pod tržno ceno, kot tudi zasebnih zemljišč. Pri slednjih država dopušča, da mimo davčnih organov nastajajo de facto zakupna razmerja ali razmerja, ki so po svoji naravi podobna prekariju ali brezplačnemu užitku. Z gospodarnejšim ravnanjem in doslednim izvrševanjem predpisov bi lahko povečala proračunske prilive z višjim prihodkom iz lastnega premoženja ter s prihodkom iz naslova davka od dohodka, doseženega z oddajanjem premoženja v najem, in tudi davka od kmetijske in gozdarske dejavnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Uvod v filozofijo prava

dr. Tilen Štajnpihler, 13.6.2013

Kultura in umetnost

dr. Tilen Štajnpihler, Pravna praksa, 23/2013Isaiah Berlin je v eseju, ki ga je naslovil Namen filozofije, med drugim zapisal: "Naloga filozofije Š...] je torej, da izmota in osvetli skrite kategorije in vzorce, v obliki katerih ljudje razmišljamo (to je naše uporabljanje besed, predstav in drugih simbolov), da razkrije, kaj je v njih nepreglednega in protislovnega, da opredeli in razloči konflikte med njimi, ki preprečujejo postavitev ustreznejših načinov organiziranja, opisovanja in pojasnjevanja naših izkušenj". Gre za nalogo, ki je "pogosto težka in boleča", je še pripomnil Berlin. Med drugim gotovo zato, ker tudi če jo omejimo le na kategorije in vzorce, v obliki katerih razmišljamo o pravu, ni nikoli končana, bi dodal sam. A čeprav ne poznam odgovora na vprašanje, kako to nalogo končati, vem, kje jo lahko začnemo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄20

Za varovanje javnih financ je treba imeti ustrezne pristojnosti

dr. Igor Šoltes, 23.5.2013

PRORAČUN

dr. Igor Šoltes, Pravna praksa, 20/2013Devet let prizadevanj in želja po delovanju pravne države, po višji javnofinančni kulturi in po večjem razumevanju politike in politikov o pravi vlogi in pomenu neodvisnih nadzornih institucij, kot je Računsko sodišče Republike Slovenije. Devet let namreč traja mandat predsednika Računskega sodišča, ki se v mojem primeru konča 31. maja 2013. Ali so se prizadevanja in želje uresničile?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄18

Pomen vpisa obligacijskih pravic v zemljiško knjigo

Nadija Šuler, 9.5.2013

Obligacije, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Nadija Šuler, Pravna praksa, 18/2013Pri pravnoposlovni pridobitvi stvarnih pravic (predvsem lastninske pravice) se udeleženci pravnega prometa nedvomno zavedajo pomena vpisa te pravice v zemljiško knjigo in lahko rečemo, da je skrb za njihovo vknjižbo že utečena praksa. Drugače je z vpisovanjem obligacijskih pravic, čeprav so tudi zanje predpisani smiselno enaki postopki, vključno z vlogo notarja ob sestavljanju notarskega zapisa ali overitvi podpisa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Kolektivno kaznivo dejanje

Miha Šošić, 4.4.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šošić, Pravna praksa, 13/2013Pojem kolektivnega kaznivega dejanja se v slovenskem pravnem prostoru ne uporablja dosledno, saj se mu v kazenskopravni teoriji, sodni praksi in zakonodaji pripisujejo različni pomeni. To lahko vodi do težav tako v teoriji kot tudi v praksi, zato bi bilo treba tako nedoslednost odpraviti ali vsaj omiliti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Odbitek obdavčljivega dohodka zaradi izgub

Vilma Alina Šoba, 28.3.2013

Druge davščine in olajšave

Vilma Alina Šoba, Pravna praksa, 12/2013Sodišče je 21. februarja 2013 s sodbo v zadevi A Oy (C-123/11) odločilo, da 49. in 54. člen (Pravica do ustanavljanja in opravljanja storitev) Pogodbe o delovanju EU (PDEU) v obravnavanem primeru ne nasprotujeta finski ureditvi, ki izključuje možnost, da matična družba, ki se združi s hčerinsko družbo, ki ima sedež v drugi državi članici in ki preneha opravljati svojo dejavnost, odbije svoj davčni dohodek zaradi izgub, ki so tej hčerinski družbi nastale v davčnih obdobjih pred združitvijo, zato ta nacionalna ureditev dovoljuje tako možnost, kadar je združitev izvedena s hčerinsko družbo rezidentko. Pomembno je zlasti dejstvo, da je taka nacionalna ureditev nezdružljiva s pravom EU, predvsem če matični družbi ne daje možnosti dokazati, da je njena hčerinska družba nerezidentka izčrpala možnosti uveljavljanja teh izgub in da ne obstaja možnost, da bi jih bodisi ona sama bodisi nekdo tretji lahko uveljavljal v državi rezidentstva iz naslova bodočih obdobij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Pravne ovire mednarodnega policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah

Matjaž Šaloven, 21.3.2013

Kazenski postopek, Uprava

Matjaž Šaloven, Pravna praksa, 11/2013V Sloveniji že dlje časa prevladuje precejšnje nezaupanje javnosti do (ne)učinkovitosti sodstva, ki se je ob razglasitvi sodbe prvostopenjskega sodišča v zadevi Balkanski bojevnik še okrepilo. Poudariti je treba, da so v skoraj vseh pomembnejših in odmevnejših kazenskih postopkih prisotni mednarodni elementi zbiranja, pridobivanja in izmenjave dokazov, saj imajo kriminalne združbe obsežne mednarodne razsežnosti in zanje državne meje že dolgo niso več ovira. Namen tega prispevka ni ocenjevati omenjenega primera, ki sicer še ni pravnomočno končan, ampak opozoriti na nekatere pravne vidike, probleme in dileme, ki se prepletajo skozi predkazenske in kazenske postopke z mednarodnim elementom in ki lahko bistveno vplivajo na (ne)uspešnost teh postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Justinijanove Institucije

dr. Katja Škrubej, 21.3.2013

Kultura in umetnost

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 11/2013Konec preteklega leta je izšel slovenski prevod Institucij cesarja Justinijana (GV Založba, zbirka Pravna obzorja, Ljubljana 2012, 516 strani), ki jih zaradi njihove poznejše široke recepcije upravičeno štejemo za temeljno delo evropske pravne znanosti. S tem smo v slovenskem jeziku bogatejši za prvi del pregovorno slavne, a žal mnogo premalo dejansko poznane Justinijanove kodifikacije. Prevod Institucij v slovenščino in spremna beseda sta v celoti delo profesorja dr. Janeza Kranjca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Pravica do oskrbe v primeru odpovedi leta zaradi izrednih razmer

Vilma Alina Šoba, 14.2.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Vilma Alina Šoba, Pravna praksa, 6/2013Dne 15. aprila 2010 (s prekinitvami do 17. maja 2010) je prišlo do zaprtja zračnega prostora v več državah članicah zaradi izbruha ognjenika. Zaradi zaprtja zračnega prostora so letalske družbe odpovedale približno 100.000 letov. Družba Ryanair je odpovedala približno 9.500 letov in tako ni mogla opravljati storitev za svoje potnike. Ker je Ryanair trdil, da zaprtje zračnega prostora ne pomeni "izrednih razmer" po Uredbi 261/2004, ampak "posebne izredne razmere", zaradi česar je družba oproščena tako obveznosti plačila odškodnine kot tudi obveznosti oskrbe po Uredbi (zlasti po njenem 5. členu), je pristojno sodišče Sodišču v predhodno odločanje predložilo naslednja vprašanja: ali zaprtje zračnega prostora zaradi izbruha ognjenika spada pod pojem "izredne razmere" ali pa pomeni razmere, ki presegajo "izredne razmere", ter ali mora biti v takem položaju obveznost oskrbe časovno in denarno omejena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Sklep o rubežu terjatve in sklep o prenosu terjatve v izterjavo ali namesto plačila - položaj dolžnikovega dolžnika

dr. Martina Šetinc Tekavc, 14.2.2013

Civilni sodni postopki

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 6/2013Zamislite si situacijo, da domov dobite pisanje sodišča - sklep o rubežu ali prenosu terjatve, v katerem ste označeni kot dolžnikov dolžnik, vi pa osebe, ki je označena kot dolžnik, sploh ne poznate oziroma ji niste bili nikoli nič dolžni. Ali pa ste terjatev že zdavnaj poplačali. Ali pa terjatev sploh še ni zapadla. Kaj storiti: ugovarjati, pritožiti se, sporočiti sodišču, da je prišlo do pomote? Narobe! V tem postopku namreč ne morete storiti nič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

Posledice abstraktne narave pravnega posla o pridobitvi lastnih delnic

Nadija Šuler, 7.2.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nadija Šuler, Pravna praksa, 5/2013Pravilo, določeno v četrtem odstavku 247. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), da je pravni posel o pridobitvi lastnih delnic, ki je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom istega člena, ničen, pridobitev delnic s strani družbe pa ni neveljavna, je izjema od načela kavzalnosti pravnih poslov, uzakonjenega v 40. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Kljub specifični ureditvi pa to odstopanje v praksi ne privede do (bistveno) drugačnih posledic v primerjavi s kavzalnim pravnim poslom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Novosti v postopkih mednarodne pravne pomoči in izročitvi obdolžencev in obsojencev

Bučar Brglez Ana, Štrovs Anja, 31.1.2013

Varstvo človekovih pravic

Ana Bučar Brglez, mag. Anja Štrovs, Pravna praksa, 4/2013Pravo mednarodne kazenskopravne pomoči se v zadnjih letih pospešeno razvija. Glede na aktualnost področja in okoliščino, da se tudi slovenski pravosodni organi vsakodnevno srečujejo z zadevami s čezmejnim elementom, predvsem pa glede na dejstvo, da je bilo področje male mednarodne pravne pomoči v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) dokaj pomanjkljivo in v določeni meri togo urejeno, kar je nemalokrat sodelovanje med pristojnimi organi otežilo oziroma podaljšalo, namesto da bi ga olajšalo, so bile potrebne spremembe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄3

Neučinkovit sodni sistem - uspešno vodenje?

Marko Šorli, 24.1.2013

Pravoznanstvo

Marko Šorli, Pravna praksa, 3/2013Že več kot desetletje in pol govorimo o krizi sodstva, ki se na eni strani kaže v dolgotrajnih sodnih postopkih, sodnih zaostankih, v občasnih napetostih med izvršno in sodno oblastjo, na drugi pa, ob sorazmerno razumevajočih medijih in akademski sferi, v zaskrbljujoče nizkem zaupanju javnosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(25)

Leto objave

< Vsi
2013(25)
> Januar(2) > Februar(3) > Marec(3) > April(1) > Maj(2) > Junij(2) > Julij(2) > Avgust(2) > September(2) > Oktober(1) > November(5)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov