O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 30
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 743)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Kaj počnejo centralne banke, ko je kriza

Črt Jakhel, 26.3.2020

Finance in bančništvo

Črt Jakhel, Pravna praksa, 12/2020V sedanjem kriznem tempu v gospodarstvu in politiki je težko ostati ažuren, zlasti če je treba besedilo oddati nekaj dni pred objavo. Zato se posvetimo temi, ki je stalnica, hkrati pa izjemno aktualna - kakšna je vloga centralnih bank v kriz
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Človeška širina - med matematiko in metafiziko

Hinko Jenull, 26.3.2020

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 12/2020Izbira kandidatov iz Republike Slovenije za prosti mesti sodnikov na Splošnem sodišču EU v Luksemburgu je postregla z vrsto dvomov o osebnih, poklicnih in političnih vplivih na odločitve pristojnih organov. Zapletlo se je še pred formalnim zaključkom domačega dela postopka. Očitkov, skritih ali razkritih ozadij, pojasnil in polemik je bilo toliko, da ne čudi preložitev odločanja v Državnem zboru RS. Nič posebnega, brez afer pri kadrovanju pač ne gre, prav pri izvolitvi mednarodnih sodnikov so bile skoraj vedno na sporedu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Mednarodna konferenca o obligacijskem pravu

Borlinič Gačnik David, Jakšić Jure, 20.2.2020

Obligacije

David Borlinič Gačnik, Jure Jakšić, Pravna praksa, 7/2020Devetinsedemdeset strokovnjakov s področja obligacijskega prava iz vsaj dvajsetih držav Evrope, obeh Amerik, Združenih arabskih emiratov, Indije in Singapurja se je 12. in 13. decembra 2019 zbralo v Zagrebu, kjer je v organizaciji katedre za pravo Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Zagrebu potekala prva mednarodna konferenca na temo obligacijskega prava - Zagreb International Conference on the Law of Obligations.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Ves svet kot Jugoslavija

Črt Jakhel, 20.2.2020

Ostalo

Črt Jakhel, Pravna praksa, 7/2020Že desetletje si denarne oblasti po vsem svetu neuspešno prizadevajo za dvig inflacije - dvig cen potrošnih izdelkov in storitev. Tisti, ki smo bili polnoletni že v Jugoslaviji, se ob tem nasmejimo, a taki so pač problemi današnjega dne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Poceni delovna sila, ki je pripravljena prenašati kršitve

Tea Jarc, 20.2.2020

Delovna razmerja, Inšpekcije

Tea Jarc, Pravna praksa, 7/2020Začasno delo dijakov in študentov (t. i. študentsko delo) je predmet spotike in razprav že vrsto let, saj gre za unikaten način dela mladih, ki so še vedno vpeti v formalno izobraževanje in z drugo nogo že na trgu dela. Ta atipična oblika dela lahko mladim omogoča prve delovne izkušnje in izboljšanje finančnega položaja, vendar se je v zadnjem času vse prevečkrat sprevrgla v izkoriščanje mladih in nadomeščanje rednih zaposlitev s študentskim delom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Živi mrtveci

Hinko Jenull, 13.2.2020

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 6/2020O "klinično mrtvem sodstvu" je bilo v zadnjem času dosti besed, tudi v tej reviji. Pojem sodi v sklop mrtvaškega naslavljanja, ki se danes nezadržno širi: od zakonodajnega umiranja na obroke, ustavnopravne prosekture, mrtvih črk na papirju, sodnih eksekucij, prižiganja sveč umrli pravici do sodnih procesov proti desetletja pokojnim obdolžencem. Taka govorica zajema vsa področja: večni ministri se evtanazirajo iz javnosti, izvršilna oblast je v paliativni oskrbi klinično mrtve koalicije, razpravlja se o možnosti novih povezav za preživetje strank, ki so ta čas v javnomnenjskih hiralnicah ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Skrivalnice s sodbami

Peter Jančič, 13.2.2020

Sodišča, JAVNO OBVEŠČANJE

Peter Jančič, Pravna praksa, 6/2020Kot sem opisal v prejšnjem članku, sem na svojo prošnjo za vpogled v podatke javnega značaja po ovinkastem postopku od Okrožnega sodišča v Ljubljani dobil sodbo VII K 35461/2016, ki je bila izrečena po glavni obravnavi, ki je potekala 14. novembra 2018. Z njo je predsednica senata sodnica Mojca Kocijančič Maročana Alija Safinija obsodila na enotno zaporno kazen dveh let, pogojne obsodbe že od prej pa ni preklicala. Za izgon se ni odločila. V sodbi pojasnjuje, da to ni mogoče, ker je bilo kaznivo dejanje storjeno pred spremembo kazenskega zakonika, ki je izgon spet omogočil pri obsodbi na več kot dve leti zapora. Kakšne pogojne kazni so bile Maročanu, ki je zdaj osumljen še dveh posilstev, izrečene že prej in za kaj, lahko le ugibamo, ker je sodišče zaradi varstva obsojenčeve zasebnosti prikrilo podatek tudi o tem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄5

Ustavni sodniki in politika

mag. Boštjan J. Turk, 6.2.2020

Ustavno sodišče

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 5/2020Polemike o tem, koliko politike je v pravu in koliko jo sploh sme biti, se zdijo neskončne. In prav je tako - tu namreč dejansko razpravljamo o enem izmed tistih vprašanj, ki so za sodobno družbo najpomembnejša, najobčutljivejša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Bo prevladalo veselje do življenja?

dr. Peter Jambrek, 30.1.2020

Ostalo

dr. Peter Jambrek, Pravna praksa, 4/2020V letu 2020 bomo poleg drugih prelomnih dogodkov obeležili tudi tridesetletnico prvih svobodnih demokratičnih volitev v tedaj še tridomno slovensko Skupščino z - kako arhaično to danes zveni - družbenopolitičnim zborom, zborom občin in zborom združenega dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Brexit in pravice intelektualne lastnine: kaj lahko pričakujemo?

Kotnik Jesih Timotej, Zonta Tilen, 30.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

Timotej Kotnik-Jesih, Tilen Zonta, Pravna praksa, 4/2020Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije (v nadaljevanju: EU) 31. januarja 2020 je neizbežen. Kljub temu da bo politična kalvarija, ki se vleče že polčetrto leto, končno dobila epilog, se pravne zagate šele začenjajo. V zraku je še veliko nerešenih vprašanj in negotovosti, med njimi tudi usoda pravic intelektualne lastnine po brexitu. Ali bodo avtorska dela še naprej enako varovana tudi na Otoku? Kaj se bo zgodilo z znamkami EU in modeli Skupnosti, ki naj bi veljali na celotnem ozemlju EU? Bo registracija evropskih patentov še možna?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

ZDA naftno neodvisne, podjetja pa na psu

Črt Jakhel, 23.1.2020

Industrija in energetika

Črt Jakhel, Pravna praksa, 3/2020Kaj bi rekli o poslovni panogi, ki je v zadnjem desetletju naredila več sto milijard dolarjev minusa, še vedno nima pozitivnega denarnega toka, prodajne cene pa vegetirajo, upadajo ali so celo negativne - prodajalec plačuje kupcu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄3

Saj se vendar ni svet podrl, če niste bili izvoljeni

mag. Boštjan J. Turk, 23.1.2020

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 3/2020V življenju se veliko stvari vrti okrog samozavesti. V mislih imam tisto pristno, nezlagano samozavest, pri kateri človek sam pri sebi ve in čuti, da je v nečem res dober. Gre za vrhunski občutek, ki ga je težko opisati z besedami, še najlažje bi ga primerjal z ljubeznijo: človek nekoga ljubi, ker tako pač čuti in za tako ljubezen ni racionalne razlage. Tovrstna samozavest je bistveno drugačna od zaigrane samozavesti - od prevzetnosti, nadutosti, če želite. Pri slednji gre namreč za taktično igro, za marketinško strategijo. Za dober blef, za prazno slamo, zavito v estetski celofan. Ne rečem sicer, da taka zaigrana samozavest ne prinaša določenih rezultatov. Še posebej v okoljih, kjer kraljujejo zlagani, hinavski odnosi, je namreč cenjena vrednota in "blago" z nesporno tržno vrednostjo. A problem je, ker taka zlagana samozavest ne prinaša notranjega zadovoljstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Poslovno pravo

mag. Boštjan J. Turk, 16.1.2020

Kultura in umetnost

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 1-2/2020Napisati učbenik za študente avtorju vselej predstavlja poseben izziv. Znati mora namreč pravilno dozirati svoje običajno bogato strokovno znanje in ga pretanjeno prilagoditi povsem specifični ciljni publiki - namreč študentom, ki imajo drugačne izkušnje, interese, predstave in pri katerih se mentalni procesi odvijajo drugače kot pri profesorjih, raziskovalcih, strokovnjakih. Dejstvo, da je nekdo vrhunski strokovnjak na svojem področju, mu prav nič ne pomaga, če svojega vrhunskega strokovnega znanja ne zna prilagoditi frekvencam, na katerih "delujejo" prejemniki znanja, denimo študenti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄1-2

Sodba o ropu Maročana ni za javnost

Peter Jančič, 16.1.2020

JAVNO OBVEŠČANJE, Sodišča

Peter Jančič, Pravna praksa, 1-2/2020Novinarji nimamo pravice videti pravnomočne sodbe sodišča na večletno zaporno kazen za rop migrantu iz Maroka, so me decembra obvestili z okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ga vodi Marjan Pogačnik. Celo to, ali so sploh sodili, ni informacija za medije, so me opozorili. Kot novinar o sodbah poročam že vso kariero, največkrat o sodbah ustavnih in vrhovnih sodišč. Bolj na začetku kariere me je takratni predsednik ustavnega sodišča dr. Peter Jambrek opozoril, da moramo novinarji upoštevati različen položaj, v katerem so sodniki in politiki, ki včasih burno kritizirajo sodbe. Sodniki si svojo avtoriteto in ugled zagotavljajo le s sodbami. S tem, kako razumno so utemeljili svoje odločitve. Politiki pa imajo veliko več manevrskega prostora, da vpijejo vse mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄49-50

Lustracija

Hinko Jenull, 19.12.2019

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 49-50/2019Z lustracijo so se v antični Grčiji in Rimu slovesno odkupili za uroke, grehe ali zločine, predvsem kolektivne. Vključevala je obredna dejanja simbolnega očiščenja predmetov, stavb in celih mest, pa tudi ritualno žrtvovanje. Slednje je še danes uporabno, ko se v težavah znajde politična elita ali kar država sama. Ker prva odgovornosti ne zmore priznati, druga pa ne sprejeti, je najbolj primerno krivdo - ne glede na njihovo vlogo in delež - pripisati posameznikom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Zavest o protipravnosti in pravna zmota

Jure Jakšić, 12.12.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Jure Jakšić, Pravna praksa, 48/2019Zavest o protipravnosti je eden izmed konstitutivnih elementov krivde. Če storilec nima zavesti o protipravnosti svojega ravnanja, je v pravni zmoti. Če je pravna zmota neizogibna, je krivda izključena. Četudi je v slovenski in tuji kazenskopravni teoriji najti nekaj del, ki problematiko obravnavajo, je namen tega prispevka narediti sintezo obstoječe teorije ter končni rezultat povezati z javno dostopno slovensko sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄48

Premalo samorefleksije pri sodnikih

mag. Boštjan J. Turk, 12.12.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 48/2019Pri slovenskih sodnikih sem že večkrat zasledil klanski elitizem. Ne takega, ki bi temeljil na humanistični, duhovni ali strokovni vrhunskosti, ampak gre za občutek večvrednosti, ki izvira iz golega statusa biti sodnik, ne glede na vrednostno podstat. Ta elitizem se manifestira v več oblikah. Denimo v pogostnosti zahtev za povišanje plač - četudi sodniške plače v resnici sploh niso slabe -, v nenavadni grobosti, s katero nekateri sodniki izražajo svojo položajno avtoriteto, v medsebojnem trepljanju po ramenih, češ, mi smo dobri, samo laična "raja" nas ne razume ... še najbolj pa v zelo subjektivni interpretaciji sodniške neodvisnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Kako je Christine Lagarde srečala Marxa in koga še lahko

Črt Jakhel, 28.11.2019

Banke in hranilnice

Črt Jakhel, Pravna praksa, 46/2019Christine Lagarde, nova šefica Evropske centralne banke (ECB), je ob prevzemu funkcije povedala: boljše je imeti službo kot veliko prihraniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Osebna odgovornost javnih uslužbencev

mag. Boštjan J. Turk, 28.11.2019

Uprava

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 46/2019Tistim, ki celo življenje delamo v zasebni sferi, je pojem osebna odgovornost nekaj tako normalnega, kot da zjutraj pospravimo posteljo, si umijemo zobe in gremo v službo. Z osebno odgovornostjo smo dobesedno zraščeni in si življenje brez nje težko predstavljamo. Vsak dan se trudimo vestno in kvalitetno opravljati svoje delo, vsak dan se trudimo, da bodo stranke zadovoljne z našimi storitvami, vsak dan vlagamo veliko energije v to, da ohranjamo ugled, ki smo ga s trdim delom gradili desetletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Sovražni govor: od migrantske krize do omejevanja svobode izražanja

Jakšić Jure, Stajnko Jan, 21.11.2019

Ostalo

Jure Jakšić, Jan Stajnko, Pravna praksa, 45/2019Pravna fakulteta Univerze v Mariboru je v sodelovanju z inštitutom ISCOMET ter Društvom za medijsko kulturo v okviru razpisa "Projektno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem in regionalnem okolju" izvedla projekt: "Sovražni govor: od migrantske krize do omejevanja svobode izražanja - SovGov". Šlo je za interdisciplinarni projekt, v katerem so pod mentorstvom doc. dr. Mihe Šepca, prof. dr. Silva Devetaka in Jureta Jakšića sodelovali študenti prava, varstvoslovja, psihologije ter filozofije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov 2019 (3.)

Maček Patricij, Jakšić Jure, Polajžar Aljoša, 14.11.2019

Ostalo

Patricij Maček, Jure Jakšić, Aljoša Polajžar, Pravna praksa, 44/2019»Ta pogodba bo v pogodbeno besedilo vnesla elemente drugih pogodb, ki so bodisi že tipizirane, na primer v Obligacijskem zakoniku (OZ),1 bodisi so njihove kombinacije,«
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Severni tok 2 in mednarodna investicijska arbitraža

Juhant Maruša, Kalin Tjaša, Kukovica Elena, Mediževec Anže, 14.11.2019

Industrija in energetika

Maruša Juhant, Tjaša Kalin, Elena Kukovica, Anže Mediževec, Pravna praksa, 44/2019Gazpromov projekt Severni tok 2 že od svojega idejnega začetka buri duhove evropske politike in širše javnosti, pravnim strokovnjakom pa postavlja vrsto dilem na področju reševanja investicijskih sporov v energetskem sektorju v povezavi s Pogodbo o energetski listini (Energy Charter Treaty, ECT).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄44

Uporaba kaznovalnih pooblastil in družbene posledice

Hinko Jenull, 14.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2019Kritična misel, izrečena ob načrtu za nov zakonik, ki naj bi "naravo kazni prilagodil naravi prestopka", je še vedno aktualna - celo bolj kot med francosko revolucijo. Prispodoba, ki je takrat veljala zgolj za uniformiranost kaznovanja z zaporom, danes ponazarja odziv družbe na vsakršno ravnanje, ki odstopa od splošnih pričakovanj. Novici o domnevni nepravilnosti, napaki, zlorabi, če se nanaša na zamenjavo uprave, zdravniški zaplet ali žveplanje čevapčičev, kot prvo in odločilno sledi vprašanje, kdo bo za to odgovarjal, z navedbo člena storjenega kaznivega dejanja in številom let zapora, ki "grozi storilcu". Le še dan ali dva sta potrebna za vložitev ovadbe in z olajšanjem lahko ugotovimo, da bodo "pristojni organi sedaj opravili svoje". S tem naj bi bile rešene težave - za naprej in za nazaj. Žal ne drži ne prvo ne drugo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Anonimke - orožje strahopetcev ali legitimno žvižgaštvo

mag. Boštjan J. Turk, 7.11.2019

JAVNO OBVEŠČANJE

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 42-43/2019Živimo v obdobju tiranije družbenih omrežij. Še dvajset let nazaj je veljalo, da je bil prostor za javno objavljanje mnenj skoraj izključno rezerviran za intelektualce - za novinarje, mnenjske voditelje in strokovnjake z različnih področij, danes pa lahko svoje mnenje o čemerkoli pove vsak polpismen amater, če se milo izrazim.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Dnevi slovenskih pravnikov 2019 (2.)

Jakšić Jure, Polajžar Aljoša, Ravnikar Šurk Urša, Jan Kristina, 7.11.2019

Ostalo

Jure Jakšić, Aljoša Polajžar, Urša Ravnikar-Šurk, Kristina Jan, Pravna praksa, 42-43/2019 1. sekcija Industrija 4.0 - Ali pravo še teče vzporedno s tehnološkim razvojem Jure Jakšić "Zdi se, da prava že dolgo ni nič spremenilo tako, kot ga je spremenila industrija 4.0," je na začetku dejal vodja sekcije prof. dr. Patrick Vlačič s
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 30 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(743)

Leto objave

2020(14) 2019(49) 2018(36) 2017(21)
2016(22) 2015(18) 2014(27) 2013(28)
2012(24) 2011(19) 2010(26) 2009(37)
2008(42) 2007(33) 2006(31) 2005(40)
2004(40) 2003(41) 2002(23) 2001(15)
2000(20) 1999(22) 1998(23) 1997(23)
1996(16) 1995(14) 1994(2) 1993(10)
1992(13) 1991(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov