O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 30
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 728)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

O skromnosti in strpnosti

Hinko Jenull, 6.6.2019

Človekove pravice

Hinko Jenull, Pravna praksa, 21-22/2019Tudi po Splošni deklaraciji človekovih pravic velja, da imajo vsi ljudje enako dostojanstvo in morajo drug z drugim ravnati kakor bratje. V primerjavi s posplošenim pravniškim pa ima preprosto, iskreno in osebno naslovljeno svetopisemsko besedilo večjo sporočilno vrednost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Koliko vpletanja politike prenese imenovanje sodnikov?

mag. Boštjan J. Turk, 6.6.2019

Ostalo, Človekove pravice

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 21-22/2019Ministrica Andreja Katič je resno zagrizla v problematiko imenovanja sodnikov. Na pravosodnem ministrstvu namreč snujejo prenos imenovanja sodnikov od državnega zbora k predsedniku republike. Kritiki obstoječega sistema, v katerem sodnike na predlog sodnega sveta imenuje državni zbor, so namreč prepričani, da gre za nekakšno "jugo usedlino", za ostanke socialističnega sistema, ki je sporna z vidika delitve oblasti in ki naj bi bila edinstvena v Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Arheolog, nebodigatreba pri gradnji?

mag. Izidor Janžekovič, 16.5.2019

Gradbeništvo

mag. Izidor Janžekovič, Pravna praksa, 19/2019V javnosti se pogosto sliši očitek, da arheologi podražijo in podaljšajo gradbena dela. Eno izmed mnogih soglasij, ki jih je treba pridobiti pred začetkom gradnje, je kulturnovarstveno soglasje. Zaradi slabega načrtovanja in neupoštevanja pogojev pogosto prihaja do podaljševanja rokov ter višanja stroškov za investitorja. Prispevek pregleda pravne predpise in navede potencialne praktične rešitve za pravnike ter investitorje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Arbitražna odločba in neskončna vera v vladavino prava

mag. Boštjan J. Turk, 16.5.2019

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 19/2019Tako z vidika običajnega državljana kot tudi razmišljujočega intelektualca se mejni spor s Hrvaško vleče že tragikomično dolgo. Kmalu bo namreč minilo že dvajset let od težko pričakovanega sporazuma Drnovšek - Račan, ki v hrvaškem parlamentu ni bil nikoli ratificiran. Tako očitno zavlačevanje je možno samo v meddržavnih sporih, kjer nihče izmed udeležencev ne odgovarja tako rekoč za nič. Če ni rezultatov, se politiki obeh držav izgovarjajo, da je to pač zaradi tega, ker branijo svoje nacionalne interese, evropski politiki pa, da se jih bilateralni spori med državami članicami pravzaprav ne tičejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

S stoletno obveznico iz krize v krizo

Črt Jakhel, 9.5.2019

JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Črt Jakhel, Pravna praksa, 17-18/2019Argentina je junija 2017 ponudila za 2,75 milijarde USD dolarskih obveznic z dobo poplačila sto let. Tako je postala druga država v Ameriki z aktivnimi stoletnimi obveznicami. Prehitela jo je Mehika, ki je od 2010 dalje takšne obveznice izdala celo večkrat. Le nekaj mesecev za Argentino je Avstrija postala prvi stoletni primer v evroobmočju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Privilegij zoper samoobtožbo in nadzorni (inšpekcijski) postopki

Stajnko Jan, Jakšić Jure, 18.4.2019

Inšpekcije

Jan Stajnko, Jure Jakšić, Pravna praksa, 16/2019Pod pojmom nadzorni postopek razumemo inšpekcijske, davčne, carinske in vse druge postopke nadzora nad spoštovanjem predpisov. Nadzorno funkcijo neposredno izvajajo nadzorni (inšpekcijski) organi preko uradnih oseb. Ti imajo poleg nadzornih pogosto tudi prekrškovne pristojnosti, imajo torej dvojno naravo. Med izvajanjem svoje temeljne funkcije nadzora lahko uradna oseba ugotovi, da je stranka izpolnila zakonske znake posameznih prekrškov in ji zaradi tega naloži ustrezno sankcijo. Ob tem se porodi vprašanje: "Ali se lahko dokazi, ki so zbrani v nadzornem postopku, zakonito uporabijo pri odločanju o prekršku?"
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Da, zdravniki so nekaj posebnega

Črt Jakhel, 11.4.2019

Ostalo

Črt Jakhel, Pravna praksa, 15/2019Zgornje navedbe niso bile zapisane o Sloveniji. Opisujejo beg zdravnikov iz Nemčije v Švico. Nemčija, za mnoge manjše države simbol bogatije in solidnosti, je za zdravnike bantustan, iz katerega bežijo na jug.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Sužnji tehnologije

Hinko Jenull, 11.4.2019

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 15/2019Zazreti se je treba v temne plati sodobne informacijske tehnologije. Ne mislim na baterije, izpraznjene ob nepravem času, oglašanje prenosnih telefonov na nepravem kraju ali nepredvidljivo nedostopnost povezave. Prave nevarnosti so (razen za vsemogočne ponudnike in vseprisotne organe) v neobvladljivem obsegu in vsebinah spletnega komuniciranja vsakogar z vsakim in vseh z vsemi: odvisnosti, zasvojenosti, nadlegovanju, zlorabi osebnih podatkov, širjenju lažnih novic in sovraštva ter komercialnem in političnem internetnem aktivizmu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kultura pregona

Hinko Jenull, 28.3.2019

Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2019Vloga prava v prizadevanjih za izboljšanje družbe je precenjena. Ne zgolj pri taksah, tarifah in pristojbinah, precenjen je njegov učinek na "negativne pojave". Ti danes zajemajo vse, kar moti vrednostno, politično in marketinško vsiljen ideal vsesplošnega uspeha, zdravja, sreče in zadovoljstva. Kruto dejstvo je, da življenje ne sledi našim optimističnim predstavam, zato vedno več ljudi zapade v tesnobo, izgubi zaupanje in občuti krivico. Kjer je krivica, pa mora pravna država - vsaj tako zdaj velja - prizadetim zagotoviti izvršljiv zahtevek, ki bo nadomestil izjalovljena pričakovanja. Če ne to, pa vsaj, "da bo kdo odgovarjal", ker ni, kakor bi moralo biti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Izzivi pravne ureditve avtonomnih cestnih vozil

Jure Jakšić, 28.3.2019

Cestni promet

Jure Jakšić, Pravna praksa, 13/2019Proizvajalci vgrajujejo v osebna vozila razne sisteme, ki vožnjo čedalje bolj avtomatizirajo. Od aktivne pomoči pri parkiranju, prilagodljivih tempomatov, zaznavanja prometnih znakov, pomoči pri ohranjanju voznega pasu do sistemov za preprečevanje nezgod. Razvoj avtomobilskih tehnologij že nekaj desetletij stremi k popolnoma avtonomnemu vozilu, ki bi lahko varno in zanesljivo pripeljalo od točke A do točke B brez človeškega nadzora. Po eni izmed definicij so avtonomna vozila sposobna zaznavanja okolice in krmarjenja brez človekove pomoči. Napoveduje se, da bo do leta 2035 po svetu vozilo 54 milijonov avtonomnih vozil. Do leta 2050 naj bi takšna vozila nadomestila skoraj vsa običajna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Športna tekmovanja zaprtega tipa v Evropi - športni ali komercialni kriteriji?

Kristina Jan, 28.3.2019

Šport in organizacije

Kristina Jan, Pravna praksa, 13/2019Šport je v zadnjih letih postal ena od največjih gospodarskih panog na svetu. Po nekaterih statistikah naj bi obsegal več kot tri odstotke svetovne porabe. Komercializacija športa je najopaznejša v največji športni panogi, nogometu, in v ameriških kolektivnih športih (košarki (NBA), hokeju (NHL), ameriškemu nogometu (NFL), bejzbolu (MLB)). V prispevku bom predstavila sistem zaprtih ligaških tekmovanj, ki temelji izključno na komercialnih kriterijih, ter idejo najbogatejših nogometnih klubov o ustanovitvi zaprtega evropskega tekmovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Kdaj do učinkovitejših sodišč?

mag. Boštjan J. Turk, 28.3.2019

Sodišča

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 13/2019Krilatica, da s(m)o Slovenci odlični teoretiki in slabši praktiki, se odraža tudi na področju pravosodja. Ministrstvo za pravosodje se namreč že od leta 2016 neuspešno usklajuje s sodno vejo oblasti glede reforme v smeri zmanjševanja števila sodišč. Danes lahko ugotovimo, da zanjo niso pripravljene niti normativne podlage, kar pomeni, da smo še daleč od uresničitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Evropski pogled na sistemske rešitve problematike kreditov v švicarskih frankih

Primož Jamšek, 21.3.2019

TRGOVINA

Primož Jamšek, Pravna praksa, 12/2019"Današnji dogodek dokazuje povezanost Državnega sveta s civilno družbo," so besede, s katerimi je Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta, otvoril posvet, ki se je zgodil 4. marca 2019 v Državnem svetu na pobudo Združenja Frank. Srečanje je bilo namenjeno seznanitvi javnosti s sistemskimi razsežnostmi socialno-ekonomske problematike kreditov v švicarskih frankih (CHF), zlasti pa naj bi Vlado, Državni zbor in pristojne regulatorje spodbudilo k ustreznemu ukrepanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Nedolžno zbirateljstvo ali plenjenje kulturne dediščine?

mag. Izidor Janžekovič, 21.3.2019

Naravna in kulturna dediščina

mag. Izidor Janžekovič, Pravna praksa, 12/2019V zadnjih desetletjih se je v Sloveniji razraslo in v javnosti populariziralo gibanje ljubiteljskih zbirateljev, ki z detektorji kovin iščejo kovinske in predvsem arheološke najdbe. To je izzvalo oster odziv arheološke stroke, ki izpostavlja škodljivost početja posameznih ljubiteljev za skupno kulturno dediščino. Prispevek obravnava pravne predpise Slovenije in izbranih drugih evropskih držav ter primerja odziv zakonodajalcev na ta pojav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Državno tožilstvo - dvajset let obljub in pričakovanj

Hinko Jenull, 7.3.2019

Kazenski postopek, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 9-10/2019Da je njega dni sodoben model kazenskega postopka, ki smo ga prevzeli od prejšnje države, presežen, je bilo splošno sprejeto že ob nastanku sedanjega ZKP/1994. Leta 2000 je takratna ministrica za pravosodje Barbara Brezigar imenovala prvo delovno skupino za pripravo ZKP-1. Akademska stroka se je v prizadevanja vključila z raziskavo in celovitimi izhodišči prenove leta 2006, minister dr. Lovro Šturm pa je leta 2008 že pripravil osnutek prve polovice zakona (343 členov) z okrepljenimi pooblastili policije in državnega tožilstva v predobravnavni fazi in garantno vlogo sodišča pri posegih v človekove pravice. Čeprav so za dokončanje naloge ostale le še spremembe glede glavne obravnave ter pravnih sredstev, se projekt od takrat ni premaknil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Črkobralstvo in pravna argumentacija

mag. Boštjan J. Turk, 21.2.2019

Pravoznanstvo

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 8/2019Odnos med "črkobralstvom" in (kakovostno) pravno argumentacijo je verjetno eden izmed najkompleksnejših in najpomembnejših v pravu nasploh, ustrezna razlaga pravnih predpisov pa je nedvomno intelektualno zahtevno pravno opravilo. Ni le najzahtevnejše, ampak tudi najodgovornejše pravno opravilo. To pa zato, ker sodeči sodnik, ki ima pred seboj zakon in ga v konkretnih primerih uporablja, pogosto odloča o pravnih interesih strank, za katere so ti izjemno pomembni, v kazenskih primerih pa neredko celo eksistenčno pomembni, saj lahko obtoženec izgubi osebno svobodo, premoženje, ugled in pogosto tudi (psihično in fizično) zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

O drevesu, na katerem raste denar

Črt Jakhel, 21.2.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 8/2019Ko boste naslednjič slišali, da denar ne raste na drevesu, sogovorniku odgovorite po pravici: seveda raste. Vse svetovne centralne banke z lastno valuto imajo tako drevo. V zadnjem desetletju so prizadevno obirale svež denar in ga polivale vsenaokoli. Nam bližnja Evropska centralna banka (ECB) je kot ena mnogih v svetovnem sadjarskem združenju še donedavna obirala več deset milijard evrov mesečno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS) s komentarjem

dr. Miha Juhart, 7.2.2019

Kultura in umetnost, DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 5-6/2019Že ob nastanku so bile agrarne skupnosti posebne in so odstopale od splošne pravne ureditve. Predstavljale so zelo zanimiv način urejanja skupnega interesa na podeželju in se skozi zgodovino pokazale kot pomemben socialni dejavnik. Po drugi svetovni vojni in času socialistične kolektivizacije so kljub socialni naravnosti postale predmet prenosa v družbeno lastnino, zato je bila povsem utemeljena odločitev, da se poprava krivic, ki jo je začrtal Zakon o denacionalizaciji (ZDen), razširi tudi na področje agrarnih skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Skromni rezultati pregona borzne kriminalitete

Hinko Jenull, 7.2.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 5-6/2019Na Vrhovnem državnem tožilstvu RS je bil lani opravljen pregled obravnavanja zadev kaznivega dejanja zlorabe notranjih informacij po 243. členu (prejšnjega) Kazenskega zakonika (KZ) oziroma 238. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) in kaznivega dejanja zlorabe trga finančnih instrumentov po 239. členu KZ-1, v obdobju od 1995 do 2017. Namen pregleda je bila priprava vsebinske analize pojavnih značilnosti kaznivih dejanj (ovaditelji, osumljenci, oškodovanci, pravna opredelitev in opis dejanja), poteka in trajanja postopka ter oblikovanje izhodišč za učinkovitejši pregon z vidika pravne opredelitve dejanj, izrekov obtožnih aktov, usmerjanja predkazenskega postopka, dokaznega postopka in predlogov za izrek sankcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

O zlatu

Črt Jakhel, 17.1.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 3/2019Nerad se pogovarjam o zlatu. Razlog je podoben kot pri politiki: občinstvo se rado razdeli na način, ki ima več skupnega z religijo kot z racionalnostjo. Vendar je v zadnjem času v naslovih in pogovorih čutiti zanimanje. Zato naj poskusim odgovoriti vsem, ki vprašajo - slišal sem, da bo zdaj prava stvar zlato, ali je res?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Med človečnostjo in proceduro

Hinko Jenull, 17.1.2019

PRAVOSODJE

Hinko Jenull, Pravna praksa, 3/2019Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu RS v Smernicah za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb poudarja, da vrednostna in družbena dimenzija prava "terja od sodnika pogled na konkretne sodne zadeve tudi s perspektive človečnosti". O utemeljenosti zahteve ni dvoma, žal pa to ne velja za razmere, v katerih se mora uresničiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Odvetniška etika na hudi preizkušnji

mag. Boštjan J. Turk, 17.1.2019

Odvetništvo in notariat

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 3/2019V življenju so trenutki, ki se človeku trdno vtisnejo v spomin za vse življenje. Običajno so to življenjske prelomnice (konec služenja vojaškega roka, matura, diploma, rojstvo otroka), ni pa nujno. Nekateri trenutki so sami po sebi veličastni, če jih človek kot take začuti. Enega izmed takih sem doživel v začetku leta 1993 ob podelitvi diplom na Pravni fakulteti v Ljubljani. Šlo je za zaprisego, ki smo jo morali novopečeni diplomirani pravniki obljubiti javnosti, in sicer da bomo tako v svojih profesionalnih karierah kot tudi v življenju nasploh vselej stremeli k poštenosti in da se bomo vselej zavzemali in borili za ohranjanje pravične družbe in pravne države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Lik in delo sodnika

mag. Martin Jančar, 10.1.2019

Sodišča

mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 1-2/2019Zadnji dve leti, predvsem po spremembi Sodnega reda, ki delovanje sodišča bolj odpira javnosti, je mogoče vrednotiti na različne načine. Ureditev, ki je bolj razkrila tudi sodnikovo osebno podobo, je logično nadaljevanje oblikovanja sodniške funkcije kot funkcije državne oblasti sodobnega tipa. Želel bi si, da je to dogajanje plod tehtnega premisleka tudi o učinkih in posledicah, zlasti pri segmentu, ki me tudi osebno zadeva, to je pri delu sodnika prve stopnje. A o tem se mi porajajo dvomi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Zakonsko (ne)pravo

mag. Martin Jančar, 20.12.2018

Kultura in umetnost

mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 49-50/2018Skoraj prepričan sem, da Gustav Radbruch pri vsej svoji pronicljivosti ni pričakoval, da bo en sam odstavek (oz. trditve v njem) v njegovi razpravi Zakonsko nepravo in nadzakonsko pravo doživel naziv Radbruchova formula in da bo predmet številnih razprav, doktorskih tez in še česa. Po moje ni svetoskrunstvo, če rečemo, da je razprava nastala v okviru razmišljanj o konkretnem primeru, in sicer zoper sodnega uslužbenca Puttfarkna pred sodiščem v Thüringu, ter sama po sebi, vsaj na začetku, ni imela izrazito akademskih zahtev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Tudi slepa banka zrno najde

Črt Jakhel, 6.12.2018

Banke in hranilnice

Črt Jakhel, Pravna praksa, 47/2018Te dni se je na spletni strani Banke Slovenije znašla dobra novica: "Vzpostavitev vseevropske rešitve Evrosistema za izvrševanje takojšnjih plačil". Govori o tem, da so kot del sistema TARGET odslej v EU na voljo plačila, ki potekajo kadarkoli (ne glede na uro in dan), v le nekaj sekundah, tako znotraj držav kot med njimi.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 30 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(728)

Leto objave

2019(48) 2018(36) 2017(21) 2016(22)
2015(18) 2014(27) 2013(28) 2012(24)
2011(19) 2010(26) 2009(37) 2008(42)
2007(33) 2006(31) 2005(40) 2004(40)
2003(41) 2002(23) 2001(15) 2000(20)
1999(22) 1998(23) 1997(23) 1996(16)
1995(14) 1994(2) 1993(10) 1992(13)
1991(14)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov