O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 110)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Prvo desetletje boja proti varčevalcem

Črt Jakhel, 22.8.2019

Banke in hranilnice

Črt Jakhel, Pravna praksa, 30-31/2019John Maynard Keynes si je leta 1936 v zaključnem delu svoje Splošne teorije zaposlenosti, obresti in denarja privoščil malo ekonomske fantastike. Pisal je, da bodo nekoč rentniki, ki živijo od obresti, izumrli - ne zato, ker bi jih kdo postrelil, temveč zaradi padanja obrestnih mer proti ničli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Nedovoljen dominantni položaj športnih organizacij v razmerju do športnikov?

dr. Tone Jagodic, 13.6.2019

Šport in organizacije, Varstvo konkurence, cene

dr. Tone Jagodic, Pravna praksa, 23/2019V Pravni praksi št. 17-18 je odvetnik Blaž Tomažin Bolcar objavil članek o sporazumu pred Nemškim uradom za varstvo konkurence, v katerem so se stranke sporazumele o pravicah, ki jih bodo v prihodnje imeli nemški športniki pri uveljavljanju Pravila 40 mednarodne Olimpijske listine, ki določa omejitve pri oglaševanju in reklamiranju v zvezi z olimpijskimi igrami. Gre za zanimivo področje s pravnega in športno-političnega vidika, pomenljiv pa je tudi splošni nazorski pogled na to tematiko. Športno pravo je namreč deležno vse večje pozornosti pravnikov, med katerimi mnogi zastopajo gospodarske subjekte, ki so vključeni v športni marketing in druge pravno-poslovne povezave s športniki in športnimi organizacijami. Zaradi celovitejše obravnave v pričujočem prispevku dopolnjujem navedbe kolega Blaža Tomažina Bolcarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Bayer slabo pleše

Črt Jakhel, 13.6.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 23/2019Maja 2016 je družba Monsanto, znana po herbicidu Roundup z aktivno snovjo glifosat in po patentiranih nanj odpornih semenih, prejela pismo nemškega Bayerja o nameri za prevzem. Pobudo so z gnusom zavrnili, češ da je prenizka. Zvrstilo se je nekaj taktiziranja in po treh zvišanjih cene so se jeseni ujeli. Končna cena je bila 44 odstotkov nad borzno ob začetku namere, prevzemnik naj bi plačal 66 milijard dolarjev za celotni kapital in prevzem dolga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

O drevesu, na katerem raste denar

Črt Jakhel, 21.2.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 8/2019Ko boste naslednjič slišali, da denar ne raste na drevesu, sogovorniku odgovorite po pravici: seveda raste. Vse svetovne centralne banke z lastno valuto imajo tako drevo. V zadnjem desetletju so prizadevno obirale svež denar in ga polivale vsenaokoli. Nam bližnja Evropska centralna banka (ECB) je kot ena mnogih v svetovnem sadjarskem združenju še donedavna obirala več deset milijard evrov mesečno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

O zlatu

Črt Jakhel, 17.1.2019

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 3/2019Nerad se pogovarjam o zlatu. Razlog je podoben kot pri politiki: občinstvo se rado razdeli na način, ki ima več skupnega z religijo kot z racionalnostjo. Vendar je v zadnjem času v naslovih in pogovorih čutiti zanimanje. Zato naj poskusim odgovoriti vsem, ki vprašajo - slišal sem, da bo zdaj prava stvar zlato, ali je res?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Tudi slepa banka zrno najde

Črt Jakhel, 6.12.2018

Banke in hranilnice

Črt Jakhel, Pravna praksa, 47/2018Te dni se je na spletni strani Banke Slovenije znašla dobra novica: "Vzpostavitev vseevropske rešitve Evrosistema za izvrševanje takojšnjih plačil". Govori o tem, da so kot del sistema TARGET odslej v EU na voljo plačila, ki potekajo kadarkoli (ne glede na uro in dan), v le nekaj sekundah, tako znotraj držav kot med njimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Konkurenčnopravni vidiki klavzule o prepovedi zaposlovanja

mag. Živa Južnič, 8.11.2018

Varstvo konkurence, cene, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Živa Južnič, Pravna praksa, 43/2018V Sloveniji in tujini se delodajalci redno srečujejo s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. Pri zaposlovanju in zadržanju delavcev delodajalci uporabljajo vse bolj raznovrstne in izvirne ukrepe. Delodajalci ponujajo dodatne ugodnosti za zaposlene, zvišujejo plače ipd., nekateri ukrepi, kot je na primer klavzula o prepovedi zaposlovanja, pa do nedavnega niso bili vsakdanji pojav v pogodbenem pravu. Namen tega prispevka je obravnava klavzule o prepovedi zaposlovanja le z vidika konkurenčnega prava, čeprav je že iz imena klavzule razvidno, da je (ne)dopustnost takšne klavzule vredna obravnave tudi z vidika drugih pravnih področij. Doslej so bili na tem področju najbolj aktivni organi za varstvo konkurence in sodišča v ZDA, vendar tudi vse več evropskih organov in sodišč odkriva in obravnava takšne klavzule v postopkih presoje skladnosti s konkurenčnimi pravili. Najprej pojasnjujem pojem klavzule o prepovedi zaposlovanja, izpostavljam njeno spornost z vidika konkurenčnega prava, nato pa predstavljam prakso in smernice drugih držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Plačilo (ne)prestrukturiranih zavarovanih terjatev po potrditvi prisilne poravnave in sporazuma o preventivnem prestrukturiranju (2. del)

Matjaž Jan, 12.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Pravna praksa, 39-40/2018Prvi del pričujočega članka je opredelil učinke ukrepov finančnega prestrukturiranja na plačilo zavarovanih terjatev v času pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F (tj. pred 7. decembrom 2013). V tem delu nadaljujemo z obravnavo učinkov v času po uveljavitvi omenjene novele in sklenemo razpravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Plačilo (ne)prestrukturiranih zavarovanih terjatev po potrditvi prisilne poravnave in sporazuma o preventivnem prestrukturiranju (1. del)

Matjaž Jan, 4.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Pravna praksa, 38/2018Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ureja tudi ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki prisilno učinkujejo na navadne in zavarovane terjatve upnikov, kar pri navadnih terjatvah vključuje: (1) zmanjšanje glavnice, (2) znižanje obrestnih mer in (3) odložitev dospelosti, pri zavarovanih terjatvah pa: (1) znižanje obrestnih mer, (2) odlog dospelosti in (3) preoblikovanje ločitvenih pravic (tj. pravic do poplačila terjatev iz določenega premoženja dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Prvo izgubljeno desetletje

Črt Jakhel, 20.9.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 35/2018Mineva deset let od dogodkov, ki jih nekoliko čez prst štejemo kot začetek svetovne finančne krize. Privlačno je primerjati "prej" in "potem". Videti je, kot da smo pustili za sabo tako preveč rožnate kot preveč črne čase in smo v dobrem stanju brez pretiravanja. Pa je to res?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Kršitev po cilju ali po učinku - učinek sodbe v zadevi Groupement des cartes bancaires

mag. Živa Južnič, 24.8.2017

Varstvo konkurence, cene

mag. Živa Južnič, Pravna praksa, 30-31/2017V konkurenčnem pravu velja pravilo, da so prepovedani le tisti omejevalni sporazumi, katerih cilj ali učinek je omejevanje konkurence. Nedoločnost teh pravnih pojmov je začelo zapolnjevati predvsem Sodišče EU, ki je v ustaljeni sodni praksi pojasnilo, da se, razen v primerih, ko je cilj sporazuma očitno protikonkurenčen, člen 101(1) PDEU ne more uporabiti le na podlagi uporabe pravnoformalnih terminov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Odgovornost za prekrške pri prenehanju pravne osebe

Hinko Jenull, 11.5.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 18/2017Pravni osebi (d. o. o.) je bila zaradi prekrška po 19. točki prvega odstavka 21. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, storjenega 16. decembra 2013, dne 15. januarja 2014 s plačilnim nalogom izrečena globa. Od 13. novembra 2014, torej v času, ko je že bil izdan plačilni nalog in zoper njega vložena zahteva za sodno varstvo, sodišče pa o tej zahtevi še ni odločilo, je bila pravna oseba v stečajnem postopku. Sodišče, ki za stečajni postopek ni vedelo, je s sodbo z dne 25. januarja 2016 zavrnilo zahtevo pravne osebe za sodno varstvo. Stečajni postopek je bil končan brez razdelitve s sklepom z dne 7. novembra 2016, ki je postal pravnomočen dne 23. novembra 2016. Globa, ki je bila pravnomočno izrečena pravni osebi, ni bila plačana, niti izterjana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Nekateri pravno-finančni pogledi na izvedene finančne instrumente

Jovanovič Dušan, Mlinarič Franjo, Bratina Miha, 14.10.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Dušan Jovanovič, dr. Franjo Mlinarič, Miha Bratina, Pravna praksa, 39-40/2016Pomanjkanje primernih postopkov za zagotavljanje skladnosti poslovanja v bankah ni povzročilo le krize, temveč banke "tepe" tudi v obdobju po krizi. Tako so sodni spori Deutsche Bank v letu od konca globalne finančne krize do sredine leta 2015 stali 11 milijard evrov in ne kažejo upadanja, saj je uprava v letu 2016 "pripravila" novih 6 milijard za viseče spore. Globalno se pravni stroški največjih bank med časom od konca krize in letom 2015 gibljejo pri 277 milijardah evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄25-26

Razumevanje socialnega tržnega gospodarstva

Lina Burkelc Juras, 23.6.2016

Varstvo konkurence, cene

Lina Burkelc-Juras, Pravna praksa, 25-26/2016Pojem tržnega gospodarstva je lahko podvržen različnim razumevanjem. Obstaja več definicij samega pojma, te pa kombinirajo različna načela - načelo prostega trga, načelo socialne države oziroma državne blaginje in druga. Opravka imamo torej z dinamičnim konceptom, katerega jedro pa je vendarle nesporno. O tem, kako tržno gospodarstvo vpliva na konkurenčno pravo, in o vlogi, ki jo pri tem igra pravo, na katerega pomembno vpliva razvoj prava EU, so med drugim razpravljali udeleženci okrogle mize Razumevanje socialnega tržnega gospodarstva: (kako) razumemo konkurenčno pravo EU?, ki je bila organizirana 27. maja na PF Univerze v Mariboru, v okviru projekta Jean Monnet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Usoda dobička in kolizija interesov delničarjev

Miha Jesenko, 2.6.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Jesenko, Pravna praksa, 22/2016Več lastnikov pomeni različne interese, zlasti glede dobička. O vsakoletnem zmagovalcu odloči v letnem poročilu skupščina družbe z enim najpomembnejših aktov družbe, sklepom o uporabi bilančnega dobička. Pri uporabi dobička je treba razlikovati med temeljnima pravicama korporacijske in obligacijske narave. Vsak delničar ima korporacijsko pravico udeležbe pri dobičku, obligacijsko pravico do izplačila dobička (dividenda, terjatev delničarja) pa pridobi šele z določitvijo o delitvi dobička s sklepom o uporabi bilančnega dohodka. To je le nekaj poudarkov 24. posvetovanja Gospodarski subjekti na trgu in evropske dimenzije, ki so ga 19. in 20. maja v Portorožu organizirali PF Univerze v Mariboru, Inštitut za gospodarsko pravo Maribor in Center za izobraževanje v pravosodju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Skladnost poslovanja kot funkcija v sistemu korporativnega upravljanja v Sloveniji

Bergant Andrijana, Jančar Jerica, 19.3.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andrijana Bergant, Jerica Jančar, Pravna praksa, 11-12/2015Slovensko pravo gospodarskih družb ter pravila o odgovornosti pravnih oseb in njihovih odgovornih oseb za prekrške in kazniva dejanja ponujajo osnovni okvir in vzpostavljajo temeljno odgovornost v zvezi z obvladovanjem tveganj iz poslovanja, strokovni standardi in praksa na tem področju pa so pri nas šele v nastajanju. V zvezi s tem se postopoma tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja funkcija skladnosti poslovanja kot pomembna linija obrambe pred tveganji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Pojem in pomen uzakonitve pravila podjetniške presoje - več kot le kozmetična sprememba

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 5.3.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 9/2015Svetovna gospodarska in finančna kriza je tudi v Sloveniji zaostrila odnose med člani organov vodenja in nadzora ter družbeniki v gospodarskih družbah, kar se kaže predvsem v vse večjem številu vloženih utemeljenih in tudi neutemeljenih odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora. To je med člani organov vodenja in nadzora zasejalo strah pred podjetniškim odločanjem, predvsem v luči poznejše odškodninske odgovornosti za nekaj, kar je bilo v času odločanja običajen in tudi donosen posel. Da bi se izognili pravni in poslovni negotovosti, je zato potreben poseg zakonodajalca de lege ferenda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄5

Odgovornost predsednika skupščine v delniški družbi

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 5.2.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič in Miha Bratina, Pravna praksa, 5/2015V zadnjem času se vse več razpravlja o odgovornosti članov organov vodenja in nadzora, med katerimi se iščejo "krivci" za škodo, ki je nastala družbi, čeprav sploh ne izhaja iz njihove sfere. Delovanje družbe je namreč kompleksen sistem, ki ni odvisen le od dveh kolegijskih organov družbe, temveč še od številnih drugih dejavnikov. V tem sistemu se pozablja na vpliv delničarjev, ki s sprejemanjem skupščinskih sklepov odločajo tudi o najpomembnejših zadevah v družbi. Res je sicer, da je formalnopravno vpliv delničarjev na poslovodenje družbe zelo omejen. Dejansko pa v praksi večinski delničar (pri nas v Sloveniji je to pogosto država kot delničar) predpisane meje svojega vpliva prevečkrat prekorači. Že pred časom so se prav zato začele strokovne razprave o dolžnostih in posledično tudi odgovornosti delničarjev. Ti svojo moč izvršujejo prek skupščine, na kateri pa pomembne procesne odločitve, ki lahko tudi krojijo usodo družbe, sprejema predsednik skupščine, čigar odgovornost se povsem zapostavlja. To bi lahko izhajalo iz zelo skope ureditve v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Razlikovanje funkcij posebnega revizorja in posebnega zastopnika po ZGD-1

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 22.1.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 3-4/2015Na prvi pogled dokaj podobni funkciji, namenjeni predvsem za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja ali nadzora družbe, se ob natančnejšem pregledu precej razlikujeta in imata obe sebi lastne naloge. V korporacijski praksi se to pogosto zamenjuje. Tudi pri nas prihaja do takih napak, ki so podkrepljene z željo po ne vedno utemeljenih odškodninskih zahtevkih zoper člane organov vodenja ali nadzora. Napake, ki izvirajo iz pomanjkljivega razumevanja funkcije in nezadostnega korporacijskega poznavanja posameznega instituta, pa povzročijo marsikatero nepravilnost, ki ima lahko negativne posledice in lahko vodi celo do oškodovanja družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Pasti poslovanja s podružnico tuje zavarovalnice

Renata Jakopanec Levart, 9.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, ZAVAROVALNIŠTVO

Renata Jakopanec-Levart, Pravna praksa, 39/2014Zavarovalna pogodba, ki se sklene pri podružnici tuje zavarovalnice, je sklenjena s tujo zavarovalnico. V fazi sklepanja zavarovalne pogodbe se stranke tega dejstva niti ne zavedajo. Da ni vseeno, ali je pogodba sklenjena z domačo ali tujo zavarovalnico, postane zavarovalcu oziroma oškodovancu jasno šele ob nastanku zavarovalnega primera. Posebej takrat, ko ne pride do sporazuma glede zavarovalnine oziroma odškodnine in je zavarovanec oziroma oškodovanec prisiljen svoje pravice uveljavljati v pravdi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Ponovno imenovanje člana uprave prej kot eno leto pred iztekom mandatne dobe

Jan Matjaž, Bratina Miha, 5.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Miha Bratina, Pravna praksa, 22/2014Iz različnih razlogov se v praksi delniških družb pogosto pojavi potreba po predhodnem ponovnem imenovanju članov uprave. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 268. členu tako imenovanje sicer dopušča, vendar ga omejuje na eno leto pred potekom mandatne dobe člana uprave, ki se ga ponovno imenuje. Včasih pa bi imenovanje bilo potrebno prej, na primer kot obrambni mehanizem pred t. i. sovražnimi prevzemi, za nemoteno izvedbo pomembnega investicijskega ali reorganizacijskega projekta, zagotovitev nepretrganosti izvajanja funkcije člana uprave, poenotenje mandatnega obdobja članov uprave itd. Postavlja se vprašanje, ali je mogoče ponovno imenovanje člana uprave tudi prej kot eno leto pred potekom njegovega mandata. Vrhovno sodišče ZR Nemčije je v nedavni odločitvi razsodilo, da je tako imenovanje mogoče tudi tako, da to ne pomeni kršitve prepovedi prvega odstavka 84. člena Zakona o delniških družbah (Aktiengesetz - AktG) (ki ureja isto materijo smiselno enako kot ZGD-1), kar sta pozdravili tudi nemška teorija in praksa. Ta dognanja so zaradi sorodnosti slovenske in nemške pravne ureditve tega področja povsem uporabljiva tudi v slovenski korporacijski praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄15

Dolžnost pisnega obveščanja zavarovalca

Renata Jakopanec Levart, 17.4.2014

ZAVAROVALNIŠTVO

Renata Jakopanec-Levart, Pravna praksa, 15/2014Zakon o zavarovalništvu (ZZavar) zavarovalnim zastopnikom in posrednikom nalaga, da se pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe stranki, tj. zavarovalcu, predstavijo v pisni obliki. Pisno obvestilo s podatki, ki jih določata drugi in tretji odstavek 217. člena ZZavar, zavarovalničarji v pogovoru imenujejo kar - 217. člen: "Si dal 217. člen?" Problem je v tem, da je besedilo 217. člena ZZavar nejasno, slabo razumljivo in je zato za njegove naslovnike vir negotovosti. Čeprav je 217. člen izziv v celoti, si tokrat podrobneje poglejmo le zagate glede dolžnosti pisnega obveščanja zavarovalca po drugem in tretjem odstavku tega člena, tj. obveščanja o svojem statusu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Skrbnost pri vlaganju odškodninskih zahtevkov zoper člane uprave v skladu z 263. členom ZGD-1

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 6.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 5/2014Razmahnitev gospodarske krize in posledično slabše poslovanje gospodarskih subjektov je tudi v Sloveniji sprožilo vprašanja odgovornosti za poslovanje družb. Posledica tega je tudi uveljavljanje (potencialnih) odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora v družbi. Precej časa smo torej v Sloveniji potrebovali, da se je začelo udejanjati načelo odgovornosti članov organov vodenja in nadzora v družbah po 263. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), pri čemer še zelo zaostajamo za razmišljanji oziroma uveljavljanjem odškodninske odgovornosti zaradi vpliva tretjih oseb po 264. členu ZGD-1, za kar v Sloveniji obstaja kar nekaj konkretnih primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

Nasprotje interesov članov nadzornega sveta zaradi konkurenčne prepovedi

Jan Matjaž, Bratina Miha, Ilić Uroš, 9.1.2014

Delovna razmerja, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Miha Bratina, mag. Uroš Ilić, Pravna praksa, 1/2014Člani nadzornega sveta gospodarske družbe v skladu z 41. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne morejo opravljati nobene funkcije ali dela v konkurenčni družbi, razen če je v statutu določeno drugače. Glede na to, da morajo v skladu z 274. členom ZGD-1 ta dejstva razkriti skupščini že pred njihovo izvolitvijo, se postavlja vprašanje, kako ravnati, če jih skupščina kljub temu imenuje na funkcijo, in kakšne so posledice takega imenovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Spletna prodaja in (ne)dopustne vertikalne omejitve

Živa Južnič, 12.9.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Živa Južnič, Pravna praksa, 35/2013Pogodbe o distribuciji blaga so v Sloveniji zelo razširjene. Pravu konkurence je ta oblika novodobne gospodarske pogodbe dobro poznana, in sicer zaradi klasičnih vertikalnih omejevalnih ravnanj, tako cenovnih (na primer omejitve cen za nadaljnjo uporabo) kot tudi necenovnih (na primer nedovoljene omejitve ozemlja, izključna distribucija, selektivna distribucija). Te omejitve same po sebi niso prepovedane. Za pravilno uporabo konkurenčnopravnih pravil in za ugotavljanje kršitev na tej podlagi je načeloma treba narediti analizo učinkov omejitve (pristop "po učinku"). V zadnjem času se zaznava porast omejitev v distribucijskih pogodbah, sklenjenih z distributerji, ki opravljajo storitve prodaje proizvodov oziroma storitve prek različnih kanalov prodaje (ang. multi-channel distributors), omejitve pa so povezane s spletno prodajo blaga, nekatere od njih pa je mogoče šteti celo za nedopustne (pristop "po namenu").
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(110)

Leto objave

2019(5) 2018(5) 2017(2) 2016(3)
2015(4) 2014(5) 2013(3) 2012(5)
2011(4) 2010(1) 2008(3) 2007(7)
2005(3) 2004(5) 2003(5) 2002(5)
2001(5) 2000(4) 1999(6) 1998(3)
1997(4) 1996(7) 1995(3) 1993(5)
1992(3) 1991(5)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.3. FINANČNI PREDPISI 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA 4.6. ZAVAROVALNIŠTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov