O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 28)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Kriminaliteta in tranzicija v Srednji in Vzhodni Evropi

dr. Matjaž Jager, 5.12.2013

Kultura in umetnost

dr. Matjaž Jager, Pravna praksa, 47/2013Zbornik Crime and Transition in Central and Eastern Europe (Kriminaliteta in tranzicija v Srednji in Vzhodni Evropi), ki sta ga uredila Alenka Šelih in Aleš Završnik ter ga je izdala ugledna mednarodna založba Springer (New York 2012, 282 strani), je posvečen kriminaliteti v družbenoekonomski tranziciji Srednje in Vzhodne Evrope. Ta izrazito večplastna vprašanja so avtorji - ugledni profesorji prava in kriminologije - analizirali na primeru Poljske, Češke, Madžarske, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije. Postavili so si nekako naslednje vprašanje: Kaj je družbenoekonomska preobrazba po koncu različnih oblik socialistične družbenoekonomske ureditve pomenila za razvoj kriminalitete in kriminalne politike nasploh in po posameznih področjih še posebej?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Dosmrtno zastaranje

Hinko Jenull, 5.12.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 47/2013"Ne glede na določbe zakona, ki ureja kazniva dejanja, in zakona, ki ureja obligacijska razmerja, kazniva dejanja in odškodninska odgovornost članov organov vodenja ali nadzora bank, ki so povezana z opravljanjem funkcije člana organa vodenja ali nadzora banke, zastarajo v roku, ki je štirikratnik splošnih zastaralnih rokov, kot jih določata zakon, ki ureja kazniva dejanjaŠ,] ter zakon, ki ureja obligacijska razmerja." Če verjamete ali ne, ta določba je bila vključena v Zakon o bančništvu z novelo ZBan-1L in tako velja od 23. novembra 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Predlagane novosti na področju starševskega varstva

Jamnik Nataša, Trtnik Urša, 5.12.2013

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Nataša Jamnik, Urša Trtnik, Pravna praksa, 47/2013Trenutno pravice do starševskega varstva in družinskih prejemkov ureja 12 let star Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP). Predlog novega zakona je bil potreben zaradi prenosa Direktive o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES (Direktiva), ki določa, da ima vsak od staršev pravico do štirimesečnega starševskega dopusta, en mesec dopusta pa je neprenosljiv. Prav tako pa so se v razmeroma kratkem obdobju izvajanja veljavnega zakona pokazale nekatere nejasnosti pri nekaterih členih, pomanjkljivosti in medsebojna nasprotja, zaradi česar je bilo smiselno pripraviti predlog novega zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, kar bo med drugim omogočalo učinkovitejše izvajanje zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Kaj pravosodje pričakuje od ministra

Hinko Jenull, 28.11.2013

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 46/2013Pravosodni minister je v zadnjem času večkrat nastopil z odločnimi zahtevami glede izboljšanja razmer na področju pravosodja. Njegova stališča in ocene so znani, prav tako načrti za nadaljnje normativne spremembe. Zato je čas, da tudi pravosodniki razgrnemo pričakovanja o delovanju pristojnega ministra, saj njegovo delo pomembno vpliva na izvrševanje naših pristojnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Pravice pomorščakov in pomorska zavarovanja

Boris Jerman, 21.11.2013

Delovna razmerja

Boris Jerman, Pravna praksa, 45/2013Dne 4. novembra 2013 je Društvo za pomorsko pravo Slovenije v Marini Portorož organiziralo okroglo mizo o pravicah pomorščakov in pomorskih zavarovanjih. Izbira tematike okrogle mize ni naključje. Z 20. avgustom 2013 je namreč začela veljati ena pomembnejših konvencij na področju pomorstva - Mednarodna konvencija o pomorskem delovnem pravu Mednarodne organizacije dela (Konvencija MOD št. 186).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Portal eSodstvo - kaj bi se morali (bolj) naučiti (v zvezi z delovanjem elektronske zemljiške knjige)

Jasminka Jaša Trklja, 7.11.2013

Sodišča

Jasminka Jaša-Trklja, Pravna praksa, 42-43/2013V PP, št. 40-41/2013, je bil objavljen članek mag. Pavla Reberca Portal eSodstvo - kaj smo se naučili in kako naprej?. Ker nekatere navedbe (in ugotovitve), ki se nanašajo na elektronsko zemljiško knjigo, ne držijo povsem ali so nepopolne, je projektna skupina iZK ocenila, da je treba podati dodatna (pravilna) pojasnila v zvezi z delovanjem elektronske zemljiške knjige.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Čezmejno zdravljenje pacientov

Lina Burkelc Juras, 7.11.2013

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Lina Burkelc-Juras, Pravna praksa, 42-43/2013Dne 16. oktobra 2013 je na PF Univerze v Mariboru potekala okrogla miza v zvezi z Direktivo o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, implementacijski rok katere je potekel 25. oktobra. Njen namen je bil osvetliti vsebino in vpliv direktive z različnih strokovnih vidikov. Organizirali sta jo društvo ELSA in Društvo študentov medicine Maribor v sodelovanju z izredno profesorico na PF Univerze v Mariboru dr. Janjo Hojnik, na njej pa so sodelovali profesor z iste fakultete dr. Rajko Knez, ginekolog s prakso v Mariboru in zaposlen v porodnišnici Feldbach Robert Miglar, novinarka časnika Finance Lucija B. Petavs, Eva Godina z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in predsednik skupščine Zdravniške zbornice Slovenije mag. Jernej Završnik, razpravi pa se je pridružila tudi Metka Logar z Ministrstva za zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Uporaba izvršnice v praksi

Tacol Tilen, Jan Matjaž, 18.10.2013

Civilni sodni postopki

Tilen Tacol, Matjaž Jan, Pravna praksa, 40-41/2013Izvršnica je pravni instrument sui generis, ki je bil v slovenski pravni red vpeljan z namenom učinkovitejšega zavarovanja plačil obveznosti iz poslov, sklenjenih med gospodarskimi subjekti, in katerega sočasni učinek naj bi bil zagotovitev kar najhitrejše izpolnitve obveznosti iz pogodb, ki jih taki subjekti sklepajo med seboj. Gre za nov pravnotehnični instrument, ki bistveno odstopa od do zdaj znanih in uveljavljenih instrumentov zavarovanja plačil tako pri nas kot tudi v primerljivih pravnih sistemih. Posledica tega je, da pravne značilnosti izvršnice v pravni teoriji in sodni praksi doslej niso bile predmet širše obravnave. Sodne prakse višjih in Vrhovnega sodišča RS (še) ni, v strokovnih publikacijah pa so bili o vprašanjih, ki jih sproža izvršnica, objavljeni vsega trije relevantni strokovni članki. Praktični domet izvršnice je zatorej bolj kot ne neznanka, kar potreb poslovne prakse, zainteresirane za poznavanje njenih pozitivnih in negativnih lastnosti, ne zadovoljuje. Tako stanje želiva z objavo tega članka preseči, zato v njem poleg splošnih značilnosti izvršnice obravnavava tudi nekatere povsem konkretne vidike njene praktične uporabnosti in s tem povezana pravna vprašanja, s katerimi se ali bi se lahko srečevali gospodarski subjekti pri poslovanju z njo. Morda uspeva z objavo k dodatni razpravi o izvršnici pritegniti še koga iz strokovnih krogov, kar bi nedvomno pripomoglo k nadaljnjemu razjasnjevanju lastnosti in praktičnih učinkov tega novinca med zavarovalnimi instrumenti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Ura resnice

Hinko Jenull, 10.10.2013

Uprava, Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 39/2013Soočiti se bo treba z resnico. Nesmotrno zapravljanje, čezmerno zadolževanje in splošno slabo vodenje je že izničilo finančno suverenost Republike Slovenije. V sorazmerju z odvisnostjo od tujega denarja se iz dneva v dan zmanjšuje njena politična samostojnost. Plačilni primanjkljaj se postopno, vendar zanesljivo spreminja v demokratični deficit. Domači oblasti je vsak dan manj dovoljeno izvrševati voljo ljudstva, ubogati je treba gospodarje javnega dolga. Izgubi gospodarske tako sledi izguba politične suverenosti, v tem obsegu pa tudi pravne suverenosti, najprej in najbolj pri upravljanju države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Sprememba rente

Renata Jakopanec Levart, 26.9.2013

Obligacije

Renata Jakopanec-Levart, Pravna praksa, 37/2013Pravica do denarne rente kot oblike odškodnine temelji na sodni odločbi (sodba ali sodna poravnava) ali pogodbi (zunajsodna poravnava). Kakšne možnosti so strankam na voljo, da dosežejo spremembo pravnomočno prisojene ali s poravnavo dogovorjene rente?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Spletna prodaja in (ne)dopustne vertikalne omejitve

Živa Južnič, 12.9.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Živa Južnič, Pravna praksa, 35/2013Pogodbe o distribuciji blaga so v Sloveniji zelo razširjene. Pravu konkurence je ta oblika novodobne gospodarske pogodbe dobro poznana, in sicer zaradi klasičnih vertikalnih omejevalnih ravnanj, tako cenovnih (na primer omejitve cen za nadaljnjo uporabo) kot tudi necenovnih (na primer nedovoljene omejitve ozemlja, izključna distribucija, selektivna distribucija). Te omejitve same po sebi niso prepovedane. Za pravilno uporabo konkurenčnopravnih pravil in za ugotavljanje kršitev na tej podlagi je načeloma treba narediti analizo učinkov omejitve (pristop "po učinku"). V zadnjem času se zaznava porast omejitev v distribucijskih pogodbah, sklenjenih z distributerji, ki opravljajo storitve prodaje proizvodov oziroma storitve prek različnih kanalov prodaje (ang. multi-channel distributors), omejitve pa so povezane s spletno prodajo blaga, nekatere od njih pa je mogoče šteti celo za nedopustne (pristop "po namenu").
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄34

Zaveza

Hinko Jenull, 5.9.2013

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 34/2013Vrhovno sodišče RS in Vlada RS sta 4. junija 2013 podpisala listino, s katero sta se državljanom Republike Slovenije zavezala, da bosta do 1. junija 2014 z ustreznimi ukrepi zagotovila izboljšanje razmer v sodstvu. Do ciljnega datuma je ostalo
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Kdo bo koga?

Hinko Jenull, 11.7.2013

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 27/2013Da se bodo razmerja med tremi vejami oblasti po dvajsetih letih uravnotežene in ustavno skladne zakonske ureditve v kratkem temeljito spremenila, ni dvoma. Presenečenja ne bo niti glede podpore predlogom Vlade za spremembo zakonov o sodiščih in
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Evropski dan pomorstva

dr. Boris Jerman, 13.6.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Boris Jerman, Pravna praksa, 23/2013Dne 30. maja 2013 se je v Garni hotelu v Kopru odvijal evropski dan pomorstva v organizaciji Društva za pomorsko pravo Slovenije in Mednarodnega propeler kluba pristanišča Koper. Dogodku primerno so bile vse teme obarvane evropsko in zasedba mednarodna, saj so se slovenskim razpravljavcem pridružili kolegi iz Hrvaškega društva za pomorsko pravo. Dogodek je bil razdeljen na dva dela. V prvem so predavatelji predstavili posamezne teme, tesno povezane z evropskim pravom, drugi del pa je bil namenjen neuradnemu čistopisu Pomorskega zakonika, ki ga je izdal Uradni list in za katerega je uvodna pojasnila napisal profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani dr. Marko Pavliha.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Katastrofično

Hinko Jenull, 30.5.2013

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 21/2013Res je bila katastrofa, ampak predvsem za tiste, ki so v preteklih dneh površno in nestrokovno komentirali delo pravosodja v tej zadevi, in za vse, ki smo to poslušali. Katastrofalno je že dejstvo, da so nas mnogi ugledni kolegi (o odgovornosti za stanje na področjih, na katerih sami delajo, ni bilo besede) javno obsodili za kršitev ugleda pravne države, še preden so bila dejstva na mizi. Za pravosodje domneva nedolžnosti ne velja, mi smo odgovorni brez krivde, naši predstojniki naj odstopijo, ker je bila storjena napaka, če ni bila, pa zato, ker je niso našli. Strokovnjaki, ki to zahtevajo, pa ne ločijo med neposredno odgovornostjo, odgovornostjo predstojnika za opustitve dolžnih nalog in objektivno politično odgovornostjo vlade in ministra za stanje na določenem področju. To je katastrofa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄19

Pravno varstvo volkov v Sloveniji

Borštnar Mojca, Ferlin Katarina, Jalovec Lara, Kranjc Urša, Levstek Nataša, Mikuš Ajda, Novak Maja, Rojs Veronika, Singer Anže, Vek Natalija, 16.5.2013

Varstvo okolja

Mojca Borštnar, Katarina Ferlin, Lara Jalovec, Urša Kranjc, Nataša Levstek, Ajda Mikuš, Maja Novak, Veronika Rojs, Anže Singer, Natalija Vek, Pravna praksa, 19/2013S sprejemom Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (v nadaljevanju: Pravilnik o odvzemu) za obdobje 2012/13 je bila določena letna kvota za odstrel osmih volkov. Odstrel je sporen, ker ni v skladu s pravno zaščito, ki jo mednarodna, evropska in slovenska notranja zakonodaja nudi volku. Problematika pravne ureditve varstva populacije volkov v Sloveniji je bila predmet celostne obravnave okoljske pravne klinike študentov prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki je začela delovati v študijskem letu 2012/2013 kot pilotna pravna klinika v sodelovanju med Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij, Katedro za mednarodno pravo PF Univerze v Ljubljani in Inštitutom za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Glavna tematika letošnje klinike, ki je potekala pod mentorstvom dr. Vasilke Sancin, mag. Tanje Pucelj - Vidovič, Senke Vrbica in mag. Maše Kovič Dine, je bilo preučevanje možnosti pravnega varstva volkov v Sloveniji, kar je sovpadalo s sprejemom spornega Pravilnika o odvzemu, postopkom Evropske komisije proti Sloveniji in odzivom javnosti na vprašanja varstva te zaščitene vrste.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

Zasebnost političnega računalnika

Hinko Jenull, 18.4.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 15/2013Zgodba je znana, mediji so objavili vsebino elektronske pošte, ki jo je na svojem tabličnem računalniku prebiral poslanec vladne stranke, medtem ko je čakal na potrditev za obrambnega ministra. V sporočilu mu obramboslovec opisuje stanje na ministrstvu in v Slovenski vojski s pobudami za zamenjave po nastopu nove oblasti. Posnetek besedila je bil pridobljen s fotoaparatom, z balkona nad dvorano Državnega zbora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄14

Zloraba zemljiškega dolga

Hinko Jenull, 11.4.2013

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Hinko Jenull, Pravna praksa, 14/2013Mediji poročajo, da so številni znani menedžerji, proti katerim tečejo ali jim grozijo sodni postopki, že poskrbeli za svoje nepremičnine. Po nasvetu nekaterih najvplivnejših odvetniških pisarn so nanje vpisali zemljiški dolg in jih s tem zaščitili pred upniki in tudi pred organi pregona. Zaradi lukenj v zakonodaji naj bi ta pravni institut učinkovito preprečeval morebitni odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali premoženja nezakonitega izvora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Delničarji vs. upniki

Ilić Uroš, Jan Matjaž, Bratina Miha, 4.4.2013

Obligacije, Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Uroš Ilić, Matjaž Jan, Miha Bratina, Pravna praksa, 13/2013Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v postopkih zaradi insolventnosti postavlja interese upnikov pred interese delničarjev. Interese delničarjev za nadaljevanje poslovanja insolventne družbe je tako dopustno uresničevati samo v obsegu, pri katerem niso ogroženi interesi upnikov, da prejmejo plačilo svojih terjatev v čim večjem deležu. Upniške interese v skladu z ZFPPIPP zastopa upniški odbor, ki je po 87. členu ZFPPIPP pristojen, da 1. daje mnenje ali soglasje k posameznim dejanjem, 2. obravnava poročila upravitelja in 3. izvaja druge pristojnosti, določene z zakonom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄13

Za medgeneracijsko pravičnost v sodstvu

Hinko Jenull, 4.4.2013

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2013Tako se glasi zahteva skupine na Facebooku Mladi in sodstvo, s katero je 729 članov, strokovnih sodelavcev, sodniških pomočnikov, sodniških pripravnikov in vseh, ki jih družijo enake težave, začelo javno razpravo o svojem položaju v slovenskem sodstvu. Gre za del širšega gibanja demokratičnega nezadovoljstva, ki ga je priklicala neoliberalna politika s svojimi uničujočimi posledicami za socialno državo in družbeno pravičnost. Iz postavljenih ciljev izhaja, da skupina zastopa predvsem interese tistih, ki so navedeni v njenem imenu. To pa v ničemer ne zmanjšuje legitimnosti prizadevanj, zaradi katerih se bodo nosilci drugačnih interesov znotraj sodstva in pristojni organi morali opredeliti do perspektive mladih, ki na številnih pravnih področjih, ne le v pravosodju, danes delijo negotovo poklicno usodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄11

Rotterdamska pravila za večjo konkurenčnost koprskega pristanišča

Boris Jerman, 21.3.2013

TRGOVINA

Boris Jerman, Pravna praksa, 11/2013Dne 28. februarja 2013 je Društvo za pomorsko pravo Slovenije v Garni hotelu Pristan v Kopru organiziralo okroglo mizo na temo Konvencije Združenih narodov o pogodbah za mednarodni prevoz blaga, bolj poznane pod imenom Rotterdamska pravila. Okrogli mizi je dala toliko pomembnejši pridih prisotnost dr. Jerneja Sekolca, ki je bil v času njihovega nastajanja generalni sekretar Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL).
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄10

Med apostoli in zombiji

Hinko Jenull, 14.3.2013

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 10/2013Odstop papeža Benedikta XVI. je dejanje, ki po pomenu in učinkih večkratno presega čas in razmere, v katerih je bilo storjeno. Razumljivo je, da tak zgodovinski dogodek ne more biti neposredno primerljiv z nobeno drugo spremembo na oblasti, celo v najvplivnejših državah sveta. Razmere in razlogi, zaradi katerih je papež odšel, se oblikujejo v vrednostnem sistemu, ki je daleč od običajne politike. Po drugi strani pa gre tudi pri tej odločitvi, čeprav ima svetovne razsežnosti, le za izbiro posameznika. Za človeški premislek ob soočenju z mejami lastne moči. Za tehtanje oblastnega položaja s koristjo, ki jo umik lahko prinese za skupnost. Za sestop z vrha, ki odpira pot spremembam. Za osebno dejanje s simbolnim sporočilom, ki sega v prihodnost, hkrati pa ni brez pomena za današnji čas in tukajšnje razmere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄6

Novosti pri izvrševanju kazenskih sankcij

Hinko Jenull, 14.2.2013

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 6/2013Čeprav je bil sprejet po skrajšanem postopku, je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1E) nastal po temeljitem strokovnem usklajevanju. Glede na splošno zakonodajno prakso gre za pozitivno izjemo, ki bo pripomogla k bistvenemu izboljšanju prejšnjega besedila zakona. Njegov temeljni namen je uskladitev s spremembami kazenske zakonodaje, zlasti glede nadomestnega izvrševanja kazni zapora in denarne kazni ter izvrševanja varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja. Ostale pomembnejše spremembe zadevajo pravice in dolžnosti obsojencev v zaporu, stranske sankcije zoper pravne osebe, obdelavo osebnih podatkov in sankcioniranje prekrškov, dodani pa so še manjši vsebinski in redakcijski popravki drugih določb zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Pravna država

Hinko Jenull, 31.1.2013

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 4/2013(Med politično shizofrenijo in sodniško formo mentis) O tem, da je stanje pravne države kritično, v javnosti ni več nobenega dvoma, ocene se razlikujejo le še v diagnozi. Ta sega od stališča, da sploh nikoli ni obstajala, do trditve o dveh al
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄4

Delničarjeva dolžnost zvestobe družbi

Bratina Borut, Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 31.1.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Borut Bratina, dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 4/2013Ob sedanji finančni in gospodarski krizi je potreben vnovičen premislek o ustroju gospodarskih družb in o ravnotežju oziroma sorazmernosti pravic in obveznosti ter dolžnosti družbenikov teh družb in članov njihovih organov. V kapitalskih družbah niso v ospredju družbeniki, temveč le personificirani kapital, ki so ga vložili ustanovitelji in pozneje po potrebi družbeniki. Prav zato pride v kapitalskih družbah do razmejitve lastninske in upravljavske sfere. Pojem upravljanja v kapitalskih družbah lahko pravno opredelimo kot pravice, pristojnosti in obveznosti organov in njenih članov v procesu odločanja v kapitalskih družbah. Pri tem se srečujemo z nasprotjem med omejitvijo odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe na eni strani in načelom svobodnega odločanja v poslovnih razmerjih na drugi strani, ki je podlaga za nastanek obveznosti. Zato odločanja v zvezi s poslovanjem podjetja znotraj družbe ni mogoče prepustiti le družbenikom in njihovim interesom, temveč je to v pristojnosti poslovodstva teh družb, katerih pravni položaj je natančno urejen z zakonodajo. Zatrdimo lahko, da se ekonomski interesi družbe uresničujejo prek podjetja, družbeniki pa svoje članske pravice uresničujejo praviloma v okviru družbe. Družbeniki imajo svoj organ, to je skupščino družbe, v katerem uresničujejo svoje članske pravice in poskušajo uveljaviti svoje posamične interese v družbi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(28)

Leto objave

< Vsi
2013(28)
> Januar(5) > Februar(1) > Marec(2) > April(4) > Maj(2) > Junij(1) > Julij(1) > September(3) > Oktober(2) > November(4) > December(3)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov