O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 36)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Zakonsko (ne)pravo

mag. Martin Jančar, 20.12.2018

Kultura in umetnost

mag. Martin Jančar, Pravna praksa, 49-50/2018Skoraj prepričan sem, da Gustav Radbruch pri vsej svoji pronicljivosti ni pričakoval, da bo en sam odstavek (oz. trditve v njem) v njegovi razpravi Zakonsko nepravo in nadzakonsko pravo doživel naziv Radbruchova formula in da bo predmet številnih razprav, doktorskih tez in še česa. Po moje ni svetoskrunstvo, če rečemo, da je razprava nastala v okviru razmišljanj o konkretnem primeru, in sicer zoper sodnega uslužbenca Puttfarkna pred sodiščem v Thüringu, ter sama po sebi, vsaj na začetku, ni imela izrazito akademskih zahtev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Tudi slepa banka zrno najde

Črt Jakhel, 6.12.2018

Banke in hranilnice

Črt Jakhel, Pravna praksa, 47/2018Te dni se je na spletni strani Banke Slovenije znašla dobra novica: "Vzpostavitev vseevropske rešitve Evrosistema za izvrševanje takojšnjih plačil". Govori o tem, da so kot del sistema TARGET odslej v EU na voljo plačila, ki potekajo kadarkoli (ne glede na uro in dan), v le nekaj sekundah, tako znotraj držav kot med njimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP

Zonta Tilen, Bogataj Jančič Maja, 22.11.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, dr. Maja Bogataj-Jančič, Pravna praksa, 45-46/2018Predstavljajte si, da stojite pred domačo knjižno polico, na kateri je sto knjig. Zaprete oči, in ko jih ponovno odprete, je na njej samo še ena naključno izbrana knjiga. Tolikšen je približno odstotek knjig, dostopnih večini slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja po svetu, kar poleg vseh ovir in tegob v njihovem vsakdanu dodatno prispeva k občutku izključenosti. Knjižna lakota (ang. book famine) je resen svetovni družbeni problem, h kateremu prispeva več dejavnikov; poleg finančnih in birokratskih ovir ljudem z okvarami vida in motnjami branja namreč vrata v svet knjig potencialno zapirajo tudi avtorske in sorodne pravice. To problematiko rešuje Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem (v nadaljevanju Marakeška pogodba), konvencija, ki je bila sprejeta v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization, v nadaljevanju WIPO).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Resnico reci, pa teci!

Hinko Jenull, 22.11.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 45-46/2018Naj na hitro, ker posebna razlaga ni potrebna, najprej povem, da sporna izjava, ki jo obravnava Komisija za etiko pri Državnotožilskem svetu, že nominalno ne more biti kršitev Kodeksa državnotožilske etike. Kolega Kozina ni nastopal v prid politične stranke, na političnem shodu ali zborovanju, ampak se je kot državni tožilec opredeljeval do uresničevanja kazenskega pregona pri varovanju temeljnih pravic delavcev. Ugotovitev, da enake cilje na tem področju kot organ pregona izpostavlja tudi ena od političnih strank, je nezdružljiva z etiko prav toliko, kot bi po enaki logiki bila z obeh strani, politične in tožilske, vedno znova poudarjena odločnost za boj proti korupciji ali družinskemu nasilju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Dnevi slovenskih pravnikov 2018 (3.)

Briški Lora, Jamšek Primož, Maček Patricij, 15.11.2018

Ostalo

Lora Briški, Primož Jamšek, Patricij Maček, Pravna praksa, 44/20188. sekcija GDPR - kaj zahteva in česa še nismo storili Lora Briški "Z GDPR se ukvarjamo že kar nekaj časa," je uvodoma povzela vodja sekcije o Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR), informacijska pooblašče
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Dnevi slovenskih pravnikov 2018 (2.)

Osojnik Maks David, Jamšek Primož, Scortegagna Kavčnik Nina, 8.11.2018

Ostalo

Maks David Osojnik, Primož Jamšek, mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 43/201810. sekcija Novosti in prihodnji pravni izzivi pokojninskega zavarovanja v Sloveniji Maks David Osojnik "V tem trenutku se nahajamo pred velikimi demografskimi in tehnološkimi izzivi. Staro prebivalstvo skokovito narašča, število preb
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Konkurenčnopravni vidiki klavzule o prepovedi zaposlovanja

mag. Živa Južnič, 8.11.2018

Varstvo konkurence, cene, ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Živa Južnič, Pravna praksa, 43/2018V Sloveniji in tujini se delodajalci redno srečujejo s pomanjkanjem ustrezne delovne sile. Pri zaposlovanju in zadržanju delavcev delodajalci uporabljajo vse bolj raznovrstne in izvirne ukrepe. Delodajalci ponujajo dodatne ugodnosti za zaposlene, zvišujejo plače ipd., nekateri ukrepi, kot je na primer klavzula o prepovedi zaposlovanja, pa do nedavnega niso bili vsakdanji pojav v pogodbenem pravu. Namen tega prispevka je obravnava klavzule o prepovedi zaposlovanja le z vidika konkurenčnega prava, čeprav je že iz imena klavzule razvidno, da je (ne)dopustnost takšne klavzule vredna obravnave tudi z vidika drugih pravnih področij. Doslej so bili na tem področju najbolj aktivni organi za varstvo konkurence in sodišča v ZDA, vendar tudi vse več evropskih organov in sodišč odkriva in obravnava takšne klavzule v postopkih presoje skladnosti s konkurenčnimi pravili. Najprej pojasnjujem pojem klavzule o prepovedi zaposlovanja, izpostavljam njeno spornost z vidika konkurenčnega prava, nato pa predstavljam prakso in smernice drugih držav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Minimalna plača in kam z denarjem v "socializmu"

Črt Jakhel, 25.10.2018

Ostalo

Črt Jakhel, Pravna praksa, 41-42/2018Septembra je Bernie Sanders v ameriškem senatu podal predlog zakona, da bi morala podjetja z več kot 500 zaposlenimi, kjer delavci prejemajo socialne dodatke, v proračun vrniti skupni znesek teh prejemkov. Kot primer takšnega delodajalca je bil že nekaj časa na tapeti Amazon, kar se je poznalo tudi pri izbiri imena predlaganega zakona: Stop Bad Employers by Zeroing Out Subsidies (ustavimo slabe delodajalce z vračilom subvencij) ali krajše Stop BEZOS (Jeff Bezos je ustanovitelj, velik lastnik in šef Amazona).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Ugotavljanje identitete voznika po fotografijah v postopku odločanja občinskega redarstva

Hinko Jenull, 25.10.2018

Cestni promet, Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 41-42/2018Nove informacijske tehnologije, ki spreminjajo svet na vseh področjih, prinašajo dodatne možnosti dokazovanja pri prav(osod)nem odločanju, kar je tesno povezano z zakonitostjo načina njihove uporabe. Zato ne preseneča, da je v postopkih o prekršku že prišla na dnevni red uporaba fotografij voznikov (smiselno enako velja za videonadzor), ki so posnete na lokacijah merilnih naprav (stacionarnih radarjev) ob slovenskih cestah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Dnevi slovenskih pravnikov 2018 (1.)

Maček Patricij, Jamšek Primož, 25.10.2018

Ostalo

Patricij Maček, Primož Jamšek, Pravna praksa, 41-42/2018 Plenarno zasedanje Privatizacija državnih bank Primož Jamšek Plenarno zasedanje je bilo letos posvečeno enemu največjih pravnih in ekonomskih izzivov zadnjih let, privatizaciji državnih bank, ki je v luči danih zavez Evropski komisiji precej aktualna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Prednosti in slabosti centralizacije javnega naročanja

mag. Zlata Jerman, 25.10.2018

PRORAČUN

mag. Zlata Jerman, Pravna praksa, 41-42/2018Javna naročila v Evropski uniji (EU) predstavljajo pomemben delež v gospodarstvu in so zato lahko pomemben vzvod za spodbuditev gospodarske rasti. Reforme na področju javnega naročanja s ciljem zmanjševanja porabe na eni strani in povečevanjem učinkovitosti in konkurenčnosti gospodarstva na drugi so zato nujne in dobrodošle. Kot to potrjuje praksa, je področje javnega naročanja eno izmed tistih, na katerem je mogoče z ustreznimi ukrepi doseči učinke manjše porabe. Reforme javnega naročanja potekajo sočasno z reformami v javni upravi, kjer v ospredje prihajajo načela in strategije, ki veljajo v zasebnem sektorju. Gre za metodo t. i. novega javnega managementa (ang. New Public Management), ki predstavlja novo paradigmo upravljanja javnega sektorja s poudarkom na usmerjenosti k uporabniku in splošni učinkovitosti s prenosom aplikatibilnih managerskih metod dela in konkurenčnih mehanizmov iz zasebnega v javni sektor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Odškodninska odgovornost delodajalca za poškodbe delavca pri nevarnih delih

Anja Jelen, 25.10.2018

Delovna razmerja, Obligacije

Anja Jelen, Pravna praksa, 41-42/2018Ena temeljnih obveznosti delodajalca je zagotavljanje varnih in s predpisi usklajenih delovnih razmer. Že 45. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delodajalca zavezuje k zagotavljanju pogojev za varnost in zdravje pri delu, ki pa so natančneje opredeljeni v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). K spoštovanju in izvajanju teh predpisov in ukrepov z določbo 35. člena ZDR-1 zavezuje tudi delavce. Kadar se delodajalec odgovornosti ne more razbremeniti, mora po splošnih pravilih civilnega prava delavcu povrniti škodo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Plačilo (ne)prestrukturiranih zavarovanih terjatev po potrditvi prisilne poravnave in sporazuma o preventivnem prestrukturiranju (2. del)

Matjaž Jan, 12.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Pravna praksa, 39-40/2018Prvi del pričujočega članka je opredelil učinke ukrepov finančnega prestrukturiranja na plačilo zavarovanih terjatev v času pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-F (tj. pred 7. decembrom 2013). V tem delu nadaljujemo z obravnavo učinkov v času po uveljavitvi omenjene novele in sklenemo razpravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

O specializaciji v pravosodju

Hinko Jenull, 4.10.2018

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 38/2018Ministrstvo za pravosodje je po dveh neuspešnih poskusih (leta 2002 in leta 2009) v lanskem letu znova pristopilo k preureditvi pravniškega državnega izpita (PDI). Neposredno pred nastopom nove vlade je teze predstavilo sodelujoči strokovni javnosti, na spletni strani pa tudi splošni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Plačilo (ne)prestrukturiranih zavarovanih terjatev po potrditvi prisilne poravnave in sporazuma o preventivnem prestrukturiranju (1. del)

Matjaž Jan, 4.10.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Pravna praksa, 38/2018Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ureja tudi ukrepe finančnega prestrukturiranja, ki prisilno učinkujejo na navadne in zavarovane terjatve upnikov, kar pri navadnih terjatvah vključuje: (1) zmanjšanje glavnice, (2) znižanje obrestnih mer in (3) odložitev dospelosti, pri zavarovanih terjatvah pa: (1) znižanje obrestnih mer, (2) odlog dospelosti in (3) preoblikovanje ločitvenih pravic (tj. pravic do poplačila terjatev iz določenega premoženja dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Prvo izgubljeno desetletje

Črt Jakhel, 20.9.2018

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Črt Jakhel, Pravna praksa, 35/2018Mineva deset let od dogodkov, ki jih nekoliko čez prst štejemo kot začetek svetovne finančne krize. Privlačno je primerjati "prej" in "potem". Videti je, kot da smo pustili za sabo tako preveč rožnate kot preveč črne čase in smo v dobrem stanju brez pretiravanja. Pa je to res?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄34

Na videz prijazen, toda nekonkreten sporazum

Lidija Jerkič, 13.9.2018

Vlada

Lidija Jerkič, Pravna praksa, 34/2018V teh dneh budno spremljamo dogajanja, povezana z oblikovanjem nove vlade. Koalicijski sporazum smo secirali vsi, vsak ima o njem svoje mnenje in vsi iščemo rešitve na področjih, ki so za nas najzanimivejša. Ni treba posebej poudarjati, da sindikate najbolj zanimajo delovnopravna zakonodaja, pokojninski in zdravstveni sistem, delavska participacija in seveda tudi davčna zakonodaja. Ne pa zgolj to. Tudi področje izobraževanja, ki daje možnosti posamezniku, delovanje pravosodja, okoljska problematika in drugi pogoji, ki zagotavljajo zdravo in polno življenje, so del našega zanimanja. Zveza svobodnih sindikatov ima v svojem programu zapisane cilje delovanja na vseh teh področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Zbornik 10. Dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava

dr. Franci Ježek, 6.9.2018

Kultura in umetnost

dr. Franci Ježek, Pravna praksa, 33/2018Zbornik vsebuje pisne predstavitve referatov in prispevkov, ki so jih udeleženci poslušali na predavanjih 5. in 6. junija 2018. Zbornik zanimivo predstavi širok spekter novosti in sprememb, ki so se zgodile od prejšnje konference, tako na področju geodetske stroke kot klasične stvarnopravne, zemljiškoknjižnopravne in prostorske ter gradbene zakonodaje. V zborniku najde vsak bralec in strokovnjak s področja stvarnega in civilnega prava vsaj delček zanimivih novosti, ki so se ob koncu leta 2017 in začetku leta 2018 uvrstile v ne tako široko, a pestro področje stvarnega in zemljiškoknjižnega prava in geodetske stroke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Besede in dejanja

Hinko Jenull, 30.8.2018

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 32/2018Z razvojem sodobnega komuniciranja so padle vse ovire v komuniciranju vseh z vsakim in vsakogar z vsemi. A v nasprotju s pričakovanji se hitreje od resnice širijo laži, hitreje od znanja in dobrih izkušenj pa zaničevanje, očitki in grožnje. Omrežja, medije, celoten prostor javne besede najbolj odmevno zasedajo posamezniki, ki po naročilu kurijo politično sceno, tekmujejo v patološkem senzacionalizmu ali zgolj uživajo v golem verbalnem ekshibicionizmu. Duhovno nesnago in neumnost, ki preplavljata govorjena, tiskana in elektronska besedila, spodobno ljudstvo težko prenaša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Ključno tveganje umetne inteligence je naravna neodgovornost

Črt Jakhel, 23.8.2018

Ostalo

Črt Jakhel, Pravna praksa, 30-31/2018To besedilo ima tri uvode. Zdržite. Prva slika: V prejšnjem življenju sem se precej ukvarjal z borzo. Pri tem sem bil v stiku z mnogimi "hobi vlagatelji". Vedno znova prisoten tip vlagatelja so bili "Excel fetišisti". To so ljudje, ki jim računalnik izračuna, kako super se bo izšlo. Če rezultat ni dober, spreminjajo vhodne podatke, dokler ni dober. Potem so veseli. Tega veselja si ne pustijo vzeti - saj je tako povedal računalnik, torej mora biti res.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Vajeništvo in reforma poklicnega izobraževanja v Sloveniji in Italiji

Stefancic Mitja, Štefanić Katia, Jakačić Vedran, 23.8.2018

Poklicno izobraževanje

Mitja Stefancic, Katia Štefanić, Vedran Jakačić, Pravna praksa, 30-31/2018V zadnjih letih sta Slovenija in Italija uvedli vrsto reform na področju vajeništva in poklicnega izobraževanja, da bi čimbolj učinkovito vzpostavili trajnostno vez med šolami in gospodarstvom. To naj bi pripomoglo k dejanski krepitvi nacionalnega gospodarskega sistema, hkrati pa bi se mladim zagotovilo boljšo zaposlitveno perspektivo. Namen spodbujanja poklicnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja z delom v Sloveniji je poleg krepitve vseživljenjskega učenja zlasti omogočiti dijakom hitrejše nabiranje izkušenj na področju dela. Enak cilj zasleduje tudi obsežna italijanska reforma iz leta 2015, ki stremi k učinkovitejšemu mreženju med italijanskimi šolami, poklicnimi zavodi in podjetji ter javnimi ustanovami, od česar naj bi imeli koristi vsi deležniki izobraževalnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Nastanek pravnega terminološkega slovarja

dr. Mateja Jemec Tomazin, 19.7.2018

Kultura in umetnost

dr. Mateja Jemec-Tomazin, Pravna praksa, 28-29/2018Pravni terminološki slovar (do 1991, gradivo) iz leta 1999 je bil med uporabniki zelo dobro sprejet, saj je bil prvi razlagalni pravni slovar, čeprav je bilo v uvodu opozorjeno, da delo zaradi smrti avtorjev ni bilo zaključeno v celoti. Hkrati pa se je kazala potreba po novem slovarskem priročniku. Leta 2005 se je začelo sodelovanje med Inštitutom za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (v nadaljevanju ISJFR ZRC SAZU) in Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju PF UL), da bi skupaj pripravili novi slovar. Zamisel je bila sicer sprejeta z odobravanjem, delo pa ni steklo tako gladko, saj je bil obseg precej večji od dotedanjih projektov, zato so na pomoč priskočili strokovnjaki s Pravne fakultete Univerze v Mariboru in z drugih ustanov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Avtorske pravice in izjema za izobraževanje - velika pričakovanja in velika razočaranja

Bogataj Jančič Maja, Krajnc Saša, 12.7.2018

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Maja Bogataj-Jančič, Saša Krajnc, Pravna praksa, 27/2018Ali lahko učitelj svojim učencem predvaja pesem v razredu ali je to v nasprotju z avtorskim pravom? Zakaj jo lahko ponekod zakonito predvaja samo z zgoščenke, ne sme pa je predvajati s posnetka, ki je na voljo na spletu? Ali lahko učitelj za namene izobraževanja pripravi, predstavi in objavi predstavitev, v katero vključi videoposnetke ali druga tuja avtorska dela? Ali lahko takšno predstavitev svojim učencem ali svojim kolegom pošlje po e-pošti? Ali jo lahko razširja prek socialnih omrežij?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Pametno

Hinko Jenull, 21.6.2018

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 24-25/2018Ministrstvo za pravosodje je konec lanskega leta v strokovno razpravo posredovalo osnutek novega Zakona o pravosodnem izpitu, letos pa opravilo obsežno razpravo o pripravljenih izhodiščnih tezah in odprtih vprašanjih. Novica je dobra in slaba hkrati. Dobra, ker gradivo naslavlja vse težave ureditve, ki temelji na zasnovi iz daljnega leta 1994. Slaba, ker do upoštevanja realnih potreb po pravnikih z opravljenim pravniškim državnim izpitom, razbremenitve sodišč glede usposabljanja za ta strokovni naziv ter daljšega in kakovostnejšega pripravništva ni prišlo že pred leti. Ministrstvo je po zadnjem posegu v zakon (minister dr. Lovro Šturm leta 2007) že od leta 2009 imelo na zalogi osnutek novega Zakona o državnih izpitih pravnikov in usposabljanju v pravosodju (minister Aleš Zalar leta 2009) z dvostopenjsko ureditvijo pravosodne prakse in pravosodne specializacije (primerljive z zdravniško), ki je zelo blizu sedaj predstavljenim rešitvam.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(36)

Leto objave

< Vsi
2018(36)
> Januar(1) > Februar(3) > Marec(2) > April(1) > Maj(1) > Junij(4) > Julij(2) > Avgust(3) > September(3) > Oktober(8) > November(6) > December(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov