O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 22 (od skupaj 22)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Reforma pravne države

Miha Jesenko, 1.12.2016

Ustavno sodišče

Miha Jesenko, Pravna praksa, 47/2016Ali je o načelu pravne države sploh še mogoče povedati kaj novega, ko pa je bilo o tem napisanih že toliko knjig in strokovnih člankov, opravljenih že nič koliko strokovnih posvetov, posnetih že ogromno televizijskih oddaj? O tem sem razmišljal, ko sem hodil proti Cankarjevemu nabrežju 11 v Ljubljani, kjer je na Evropski pravni fakulteti 17. novembra potekala okrogla miza z naslovom To so rešitve krize slovenske pravne države, na kateri so vneto razpravljali dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in dr. Andraž Teršek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Pod giljotino

Hinko Jenull, 17.11.2016

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2016V predstavitvi pred Državnim zborom je mag. Goran Klemenčič, takrat še kot ministrski kandidat, napovedal, da pravosodja ne bo urejal z ognjem in mečem. Če je bilo orodje za sekanje glav pred začetkom mandata omenjeno zgolj kot neprimeren pripomoček, je po dveh letih že postalo operativno sredstvo za izboljšanje pravosodja. Lahko da je vpogled v dejansko stanje ministra pripeljal do spoznanja o ustreznejši poti za učinkovito delovanje pravne države. Ali pa ga je le zaneslo pri populističnem dokazovanju politične odločnosti? Kakorkoli, povedano terja več od tihega, ponižnega ugovora, da gre za neprimerno izražanje in da minister, že zaradi uveljavljenega načela delitve oblasti, take pristojnosti nima. Opozoriti je treba tudi in predvsem na nesprejemljive pravne razsežnosti ministrove grožnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Problematika muslimanskih naglavnih pokrival in udeležba v sodnih postopkih

Lina Burkelc Juras, 27.10.2016

Človekove pravice

Lina Burkelc-Juras, Pravna praksa, 41-42/2016Različne kulture se v sodobnem svetu vedno bolj prepletajo. Četudi to na ulicah naših mest morda še ni tako opazno, že pogled čez mejo v sosednjo Avstrijo potrdi, da se v našem pretežno katoliškem okolju pojavlja tudi vedno več pripadnikov različnih ločin muslimanske vere, ki svojo versko pripadnost izražajo tudi z nošnjo tipičnih oblačil. V medijih je pogosteje zaznati tudi novice o prepovedih nošnje različnih oblik naglavnih pokrival, značilnih za pripadnice muslimanske vere, in o primerih, ko je bilo od njih zahtevano, da svoje pokrivalo snamejo. Največkrat sta omenjeni burka, ki pokriva celo telo, glavo in tudi celoten obraz, ter nikab, ki prav tako pokriva celo telo, glavo in obraz, vendar ima na obrazu odprto režo za oči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Nekateri pravno-finančni pogledi na izvedene finančne instrumente

Jovanovič Dušan, Mlinarič Franjo, Bratina Miha, 14.10.2016

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Dušan Jovanovič, dr. Franjo Mlinarič, Miha Bratina, Pravna praksa, 39-40/2016Pomanjkanje primernih postopkov za zagotavljanje skladnosti poslovanja v bankah ni povzročilo le krize, temveč banke "tepe" tudi v obdobju po krizi. Tako so sodni spori Deutsche Bank v letu od konca globalne finančne krize do sredine leta 2015 stali 11 milijard evrov in ne kažejo upadanja, saj je uprava v letu 2016 "pripravila" novih 6 milijard za viseče spore. Globalno se pravni stroški največjih bank med časom od konca krize in letom 2015 gibljejo pri 277 milijardah evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄39-40

Kaljenje vrhunskih pomorskopravnih strokovnjakov na Malti

Miha Jesenko, 14.10.2016

Pomorski in rečni promet

Miha Jesenko, Pravna praksa, 39-40/2016Profesor in doktor pravnih znanosti, obenem pa tudi ploden in priznan pisatelj ne samo strokovne, temveč tudi leposlovne literature, že vrsto let deluje pri priznanem Inštitutu za pomorsko pravo na Malti (Inštitut). Inštitut je bil ustanovljen leta 1988 pod pokroviteljstvom specializirane agencije Organizacije Združenih narodov - Mednarodne pomorske organizacije (IMO) za pomorstvo - in Vlade Republike Malte. Je mednarodni center za podiplomsko kaljenje strokovnjakov v pomorskem pravu na vseh nivojih, od posebne diplome do magisterija in doktorata, njegovi zaposleni in gostujoči profesorji pa so večinoma osebe svetovnega ugleda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Zakon o prekrških (ZP-1H, I, J) - prava knjiga ob pravem času

Hinko Jenull, 6.10.2016

Kultura in umetnost

Hinko Jenull, Pravna praksa, 38/2016Kakovost novega izdelka na področju pravne literature je odvisna od obsega, poglobljenosti in preglednosti zbranega gradiva, njegova vrednost za uporabnika pa tudi od časa, v katerem je delo objavljeno. IUS SOFTWARE (GV Založba) je z izdajo knjige Zakon o prekrških (ZP-1) z novelami ZP-1H do ZP-1J in uvodnimi pojasnili dr. Liljane Selinšek (Ljubljana 2016) v obeh navedenih pogledih nedvomno zadela v polno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄36-37

Karierni sistem

Hinko Jenull, 22.9.2016

Delovna razmerja

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36-37/2016Država je natančno predpisala podlage za izbiro in napredovanje sodnikov in državnih tožilcev. Zakonske določbe so podprte z merili, kompetencami, indikatorji in časovnimi standardi. V postopke, zgrajene po načelu zavor in ravnovesij med vejami oblasti z ustreznim položajem pravosodne (samo)uprave, so vgrajeni instituti in protokoli, ki zagotavljajo pravico do izjave, preglednost in nepristranskost. Zdi se, če gledaš od zunaj, da tak karierni sistem preprosto mora delovati objektivno in pravično, z verodostojnostjo in prepričljivostjo, ki izključuje možnost zapletov ali sporov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄33

Imenovanje vodje državnega tožilstva - procesni vidiki

Hinko Jenull, 25.8.2016

Uprava

Hinko Jenull, Pravna praksa, 33/2016Državnotožilski svet (DTS) je na podlagi pete alineje prvega odstavka 102. člena in 123. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1), s smiselno uporabo prvega odstavka 66. člena, drugega odstavka 67. člena v zvezi s 4. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) zavrgel dokončni predlog ministra za pravosodje, ker v postopku imenovanja vodje državnega tožilstva na to mesto ni predlagal le enega, temveč dva kandidata. Predlagana kandidata sta zoper sklep DTS vložila tožbi, ki jima je Upravno sodišče RS ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pazi, snemamo!

Hinko Jenull, 21.7.2016

Pravoznanstvo, Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 29-30/2016Napovedana odprava prepovedi snemanja senatov na glavnih obravnavah spada v okvir obsežnejših zakonodajnih sprememb, ki jih je pristojno ministrstvo pripravilo za krepitev odgovornosti sodnikov in večjo odprtost pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄25-26

Med dvema ognjema: pravna vprašanja in Elginova zbirka

Izidor Janžekovič, 23.6.2016

Naravna in kulturna dediščina

Izidor Janžekovič, Pravna praksa, 25-26/2016Prav v teh dneh "praznujemo" 200. obletnico prispetja te zbirke v Britanski muzej. Ta nesporno najbolj sporna muzejska zbirka na svetu je predmet srditega spora med Grčijo in Združenim kraljestvom. In čeprav so zagovorniki in nasprotniki njene repatriacije prepričani v svoj prav, pogosto pozabijo reflektirati nasprotno pozicijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄25-26

Razumevanje socialnega tržnega gospodarstva

Lina Burkelc Juras, 23.6.2016

Varstvo konkurence, cene

Lina Burkelc-Juras, Pravna praksa, 25-26/2016Pojem tržnega gospodarstva je lahko podvržen različnim razumevanjem. Obstaja več definicij samega pojma, te pa kombinirajo različna načela - načelo prostega trga, načelo socialne države oziroma državne blaginje in druga. Opravka imamo torej z dinamičnim konceptom, katerega jedro pa je vendarle nesporno. O tem, kako tržno gospodarstvo vpliva na konkurenčno pravo, in o vlogi, ki jo pri tem igra pravo, na katerega pomembno vpliva razvoj prava EU, so med drugim razpravljali udeleženci okrogle mize Razumevanje socialnega tržnega gospodarstva: (kako) razumemo konkurenčno pravo EU?, ki je bila organizirana 27. maja na PF Univerze v Mariboru, v okviru projekta Jean Monnet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Najmočnejše zavarovanje

Miha Jesenko, 9.6.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

Miha Jesenko, Pravna praksa, 23/2016Stvarnopravne pravice so tesno povezane z zemljiškoknjižnim pravom, hkrati pa so močno zastopane tudi v stečajnih in izvršilnih postopkih, saj predstavljajo zavarovanja najvišje kakovosti, v nasprotju z na primer vrednostnimi papirji, ki predstavljajo najmanj stabilna zavarovanja, je dejal prof. dr. Matjaž Tratnik. Stvarnopravna zavarovanja so tudi močnejša od obligacijskopravnih, saj prek načela absolutnosti predstavljajo višjo raven garancije za poplačilo, poznavanje najučinkovitejših sredstev za zavarovanje svojega premoženja pa je zlasti za upnike zelo pomembno. Na zemljiškoknjižnem področju se srečujemo s številnimi težavami zlasti zaradi neurejenega stanja, slabih in površnih podatkov ter tudi praktično zapletenih primerov. V teh in drugih okvirih so se odvijali 8. Dnevi stvarnega, zemljiškoknjižnega, nepravdnega in izvršilnega prava, ki so potekali 26. in 27. maja 2016 v Kranjski Gori v organizaciji GV Založbe (IUS SOFTWARE)
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Med pozitivizmom in pravičnostjo

Hinko Jenull, 9.6.2016

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 23/2016V prispevku, iz katerega izhaja uvodno vprašanje, lahko izvemo, da gre za izpodbojne tožbe na dokapitalizacijski sklep skupščine, ki so bile vložene februarja, in da je le v eni od treh zadev že bilo odločeno, "pa še ta odločitev ni pravnomočna". Zato se je izbrani vlagatelj naveličal čakati, od podjetja je dvignil roke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄22

Usoda dobička in kolizija interesov delničarjev

Miha Jesenko, 2.6.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Jesenko, Pravna praksa, 22/2016Več lastnikov pomeni različne interese, zlasti glede dobička. O vsakoletnem zmagovalcu odloči v letnem poročilu skupščina družbe z enim najpomembnejših aktov družbe, sklepom o uporabi bilančnega dobička. Pri uporabi dobička je treba razlikovati med temeljnima pravicama korporacijske in obligacijske narave. Vsak delničar ima korporacijsko pravico udeležbe pri dobičku, obligacijsko pravico do izplačila dobička (dividenda, terjatev delničarja) pa pridobi šele z določitvijo o delitvi dobička s sklepom o uporabi bilančnega dohodka. To je le nekaj poudarkov 24. posvetovanja Gospodarski subjekti na trgu in evropske dimenzije, ki so ga 19. in 20. maja v Portorožu organizirali PF Univerze v Mariboru, Inštitut za gospodarsko pravo Maribor in Center za izobraževanje v pravosodju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄20-21

Napoved zahteve za sodno varstvo

Miha Jesenko, 19.5.2016

Prekrški

Miha Jesenko, Pravna praksa, 20-21/2016V dveh dneh, 12. in 13. maja, so se v Kranjski Gori v izvedbi družbe IUS SOFTWARE (GV Založba) odvili 11. dnevi prekrškovnega prava, osrednjega strokovnega posvetovanja pravnikov in drugih strokovnjakov s področja prekrškov. Izmed kopice novosti in praktičnih rešitev je ena od najpomembnejših napoved zahteve za sodno varstvo pred izdajo odločbe o prekršku. Po novem se bo odločba izdelala brez obrazložitve, če pa bo napovedana pritožba, bo treba izdelati tudi obrazložitev in jo poleg odločbe poslati vsem upravičencem v 30 dneh. Če se zahteva za sodno varstvo vloži prepozno, vendar so v njej navedeni opravičljivi razlogi za prepozno vložitev, se šteje, da zahteva vsebuje tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. O predlogu za vrnitev v prejšnje stanje odloči prekrškovni organ, medtem ko o zahtevi za sodno varstvo odloči sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Medijske (i)zgube

Hinko Jenull, 21.4.2016

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 16-17/2016Žalostno je v neskončni paradi afer, ki potekajo pod geslom: itak je vse narobe, koga bomo danes odstavljali, gledati vse te predsednike, ministre, sekretarje, direktorje, nadzornike, sindikaliste in druge predstavnike, recimo temu - uradnih struktur, kako nespretno zastopajo oblast, stroko, družbeno sfero, poklicno skupino, članstvo ... to, zaradi česar so klicani v medije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Prekrški - deseti krog

Hinko Jenull, 17.3.2016

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 11/2016Matične knjige, dedovanje, davki in prekrški so zadeve, ki se jim povprečni državljan težko izogne. Razumljiv je zato interes stroke in splošne javnosti za spremembe, ki jih oblast načrtuje na teh področjih. Ob koncu februarja je Vlada po rednem postopku v Državni zbor vložila deseto novelo Zakona o prekrških (ZP-1J), z uvodno oceno, da to področje "še vedno ni povsem stabilno", in napovedjo, da bo zakon rešil nekatera odprta sistemska vprašanja in dileme.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄10

Od hiringa do mitinga

Hinko Jenull, 10.3.2016

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 10/2016Mediji so nas pred kratkim seznanili z veliko novostjo, ki jo predsednik načrtuje v postopkih izvolitve kandidatov na visoke državne položaje. V kontekstu pomembnih kadrovskih odločitev, ki so pred predsednikom države do konca mandata leta 2017, je očitno, da bi javna predstavitev (med ostalim) veljala tudi za najvišje funkcije v pravosodju. Da ne bo dvoma, naj takoj pojasnim, da nimam namena kandidirati na visoke položaje, zato si lahko dovolim neobremenjeno komentirati pomen in posledice načrtovanega novega pristopa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Kibernetska kriminaliteta - za začetnike in poznavalce

Hinko Jenull, 21.1.2016

Kultura in umetnost

Hinko Jenull, Pravna praksa, 03-04/2016IUS SOFTWARE (GV Zložba) in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani sta izdala prvo celovito monografijo o kibernetski kriminaliteti (Ljubljana 2015), ki jo je z izurjeno roko poznavalca kazenskopravne in kriminološke znanosti, računalniške stroke in njene praktične uporabe napisal dr. Aleš Završnik. Kibernetska kriminaliteta (Ljubljana 2015, 157 strani), ki vključuje spremne besede, študije primerov in grafične ponazoritve, obsežen pregled uporabljene literature in pravnih virov, stvarno in imensko kazalo ter povzetek, je v vseh pogledih pripravljena, kot se za zahtevno problematiko pričakuje in spodobi. To velja tudi za posrečeno naslovnico - v digitalni pisavi ponazorjene sledi prstnega odtisa kot izhodišča forenzičnega preiskovanja in dokazovanja - ki jo je oblikoval Žiga Artnak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Slovenski pravni slog

Hinko Jenull, 21.1.2016

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 03-04/2016Veliki mislec razsvetljenske dobe Georges-Louis Leclerc de Buffon je davnega leta 1753 v Francoski akademiji izrekel znamenito misel Le style, c'est l'homme. Če sledimo temu merilu in se vprašamo, kaj nam uvodni prepis iz obrazložitve sodne odločbe pove o stroki, ki stoji za tako razlago, nas odgovor ne bo navdušil. Ubeseditev je resda videti intelektualistično suverena, znanstveno učena, juridični pojmi brez zatikanja drsijo čez zahtevne pravne kategorije, misel zveni prepričljivo in kategorično. Vsebinsko pa je zapletena, težko razumljiva, nejasna, že kar enigmatična. O pravosodju, zaznamovanem s takim slogom, si javnost ne more misliti drugače, kot misli: da je vzvišeno, odtujeno, zgubljeno, daleč od stvarnosti, da se namesto z resničnimi vprašanji ukvarja z abstraktnimi pravnimi formulami, ki zaradi svoje nerazumljivosti lahko utemeljijo tudi najbolj neživljenjske odločitve, celo zmotne, hudobne, krivične ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Janez Šmidovnik (1921-2016)

Lojze Janko, 21.1.2016

Ostalo

Lojze Janko, Pravna praksa, 03-04/2016V začetku letošnjega leta smo se poslovili od dr. Janeza Šmidovnika, staroste slovenskih pravnikov, doktorja pravnih znanosti, profesorja javne uprave, publicista, ki je bil do zadnjega kljub formalni upokojitvi še vedno aktiven sodelavec Službe za zakonodajo pri Vladi Republike Slovenije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄2

Predlogi državnega tožilstva za boljše inkriminacije

Hinko Jenull, 14.1.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 2/2016Prispevek temelji na predlogih, ki jih je Vrhovo državno tožilstvo Republike Slovenije v preteklem obdobju posredovalo Ministrstvu za pravosodje v okviru strokovnega sodelovanja pri pripravi sprememb in dopolnitev Kazenskega zakonika (KZ-1) ali pa samostojno, ob zaznanih pomanjkljivostih zakonske ureditve ali težavah pri uporabi posameznih določb splošnega in posebnega dela KZ-1 v praksi. Zaradi vključitve osebnih pogledov in mnenj avtorja posameznih ocen in predlogov ni mogoče šteti za uradna stališča tožilske institucije, ampak le kot pobudo za morebitni zakonodajni premislek.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(22)

Leto objave

< Vsi
2016(22)
> Januar(4) > Marec(2) > April(1) > Maj(1) > Junij(5) > Julij(1) > Avgust(1) > September(1) > Oktober(4) > November(1) > December(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov