O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 27)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Izvršitev odvzema premoženja po ZOPNI

Hinko Jenull, 18.12.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Hinko Jenull, Pravna praksa, 49-50/2014Postopki na podlagi prvih tožb po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), pri čemer je ena od pravdnih zadev že pravnomočno končana, v praksi odpirajo vprašanje izvršitve sodbe, s katero se premoženje odvzame. Pomanjkljive, nejasne in deloma nasprotujoče si določbe zakona omogočajo različne razlage tako glede vrste postopka, v katerem se sodba izvrši, kot tudi glede pristojnosti za predlaganje uvedbe, dovolitev in vodenje izvršbe ter za opravo posameznih izvršilnih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Veseli december

Hinko Jenull, 11.12.2014

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 48/2014December je čas obračunov, napovedi in pričakovanj, tudi v pravosodju. Kaj lahko rečemo, če se ozremo nazaj in pogledamo naprej? Za nami je leto velikih kazenskih procesov, v katerih se je sodstvo dokončno uveljavilo kot suvereni nosilec oblasti, ki je ne izvršuje le v imenu ljudstva, ampak - s številnimi obsodilnimi sodbami - tudi po njegovi večinski volji. Državni tožilci in kazenski sodniki so s svojimi odločitvami zaznamovali celotno družbeno dogajanje, sodbe v odmevnih zadevah je javnost dojemala kot preizkusne kamne v delovanju pravne države. Še več. Kazalo je (in še bolj kaže), da bosta od izida posameznih postopkov, zlasti pred Vrhovnim in Ustavnim sodiščem, odvisni politična prihodnost in usoda naroda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Kako komentirate?

Hinko Jenull, 13.11.2014

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2014Vsem piarovskim službam, medijskim svetovalcem in treningom javnega nastopanja navkljub (ali pa prav zaradi tega) ima naše pravosodje ves čas težave v komuniciranju s sredstvi javnega obveščanja. Med zahtevami po pojasnilih, ki jih bo "razumela tudi stara mama", in standardi strokovne doslednosti, kot jo narekujejo najzahtevnejši sodni postopki in poklicna etika, nikakor ne najde prave mere in primerne besede.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Pasti poslovanja s podružnico tuje zavarovalnice

Renata Jakopanec Levart, 9.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, ZAVAROVALNIŠTVO

Renata Jakopanec-Levart, Pravna praksa, 39/2014Zavarovalna pogodba, ki se sklene pri podružnici tuje zavarovalnice, je sklenjena s tujo zavarovalnico. V fazi sklepanja zavarovalne pogodbe se stranke tega dejstva niti ne zavedajo. Da ni vseeno, ali je pogodba sklenjena z domačo ali tujo zavarovalnico, postane zavarovalcu oziroma oškodovancu jasno šele ob nastanku zavarovalnega primera. Posebej takrat, ko ne pride do sporazuma glede zavarovalnine oziroma odškodnine in je zavarovanec oziroma oškodovanec prisiljen svoje pravice uveljavljati v pravdi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Za enovit petletni študij prava!

dr. Miha Juhart, 2.10.2014

Pravoznanstvo

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 38/2014Začetek študijskega leta je vselej priložnost za kritičen pogled na sistem izobraževanja pravnikov. Letošnji morda še posebej, saj študij na PF Univerze v Ljubljani končuje prva generacija študentov druge bolonjske stopnje. S tem pa se je bolonjska reforma pravnega študija v celoti uveljavila. Zato si lahko postavimo vprašanje, ali se je študij prava kakorkoli izboljšal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Kriminalist in odvetnik - delovna biografija z opisi primerov

Hinko Jenull, 2.10.2014

Kultura in umetnost

Hinko Jenull, Pravna praksa, 38/2014Naš nekdanji kolega, zdaj upokojeni odvetnik Dušan Mohorko je pred kratkim, in kot se za neodvisnega strokovnjaka tudi edino spodobi - v samozaložbi, izdal svojo delovno biografijo pod naslovom Kriminalist in odvetnik. Avtor v preglednem časovnem zaporedju na 150 straneh, opremljenih s fotografijami in faksimili avtentičnih novinarskih člankov, premišljeno prepleta svoje spomine, vtise in razmišljanja o najpomembnejših poklicnih korakih, od vstopa v kriminalistično službo leta 1991, prek prehoda v odvetništvo leta 2002, do upokojitve v letu 2011.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Enakost orožja

Hinko Jenull, 25.9.2014

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 37/2014Na prvi pogled se danes, ko s ponosom seštevamo za gospodarski kriminal in korupcijo izrečene krepke kazni, državni tožilci ne bi smeli pritoževati glede položaja in pooblastil v kazenskem postopku. Enakost procesnega orožja bi morala skrbeti predvsem nasprotno stran. Pa ni tako. Ne le, da sojenja v najpomembnejših zadevah niso končana, celoten boj zoper najhujše oblike kaznivih dejanj se je šele dobro začel. Vrsta dogodkov pa že kaže na nevarnost blokade kazenskega pravosodja, na izničenje sedanjih dosežkov, če ne v postopku samem, pa z drugimi sredstvi, z uporabo dodatnega, zunajprocesnega orožja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Evropski nalog za prijetje in predajo - kritična presoja zakonitosti ravnanja sodišča in Policije

mag. Tine Jurič, 11.9.2014

Kazenski postopek

mag. Tine Jurič, Pravna praksa, 35/2014Pri prebiranju strokovne literature, ki se nanaša na Evropski nalog za prijetje in predajo, sem ugotovil, da jo je kar nekaj, ki opisuje predvsem ravnanje sodišča, potem ko je oseba, zoper katero je bil nalog razpisan, že v priporu. Zelo malo ali skoraj nič pa ni napisanega o tem, kako poteka postopek od prijetja take osebe do njene predaje sodišču. Ker je Policija tista, ki največkrat prime tako osebo, želim s tem člankom na osnovi resničnega primera ponazoriti, kaj se dejansko dogaja. V praksi se namreč zlorablja institut pridržanja po Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1), saj Policija v nekaterih primerih osebo pridrži za dalj časa, kot bi bilo potrebno. Razlogi, zakaj do tega prihaja, so predvsem na strani nekaterih preiskovalnih sodnikov. V danem primeru na primer ni bilo mogoče zagotoviti sodno zapriseženega tolmača.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Vrnitev represivne psihiatrije?

Hinko Jenull, 21.8.2014

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Hinko Jenull, Pravna praksa, 31-32/2014Zadeva - gre za načelni spor o pristojnosti med psihiatričnim zavodom in državnim tožilcem - ne bi bila vredna posebne pozornosti, če vanjo ne bi posegel Varuh človekovih pravic. Ker je pritrdil stališču, ki krepi vlogo represivnih organov na področju duševnega zdravja, je kritičen pogled nujen. Ampak najprej dejstva. Takole je bilo:
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Zavarovanje izvršitve izrečenih sankcij

mag. Tine Jurič, 19.6.2014

Prekrški

mag. Tine Jurič, Pravna praksa, 24-25/2014Zakon o prekrških (ZP-1) v petnajstem poglavju ureja postopek izvrševanja odločb o prekršku, sodb ali posameznih sklepov (v nadaljevanju posamični akt) in velja za sklepni del obravnave posameznih prekrškovnih zadev. Na podlagi ustavne določbe o zakonitosti in določnosti sankcij v zakonih se z izvrševanjem uresničujejo predpisane sankcije za dejanja, ki so določena kot prekrški in za katera so bile v prekrškovnih postopkih izrečene sankcije, skladno z zakoni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Pionirska

Hinko Jenull, 19.6.2014

Sodišča, Uprava

Hinko Jenull, Pravna praksa, 24-25/2014Sodni svet je zvezi s spornimi fotografijami predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani Vesne Pavlič Pivk sprejel stališče, da mora sodnik upoštevati, kako javnost doživlja okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom o njegovi objektivni nepristranskosti. S tem sporočilom se je Sodni svet odzval na očitke, da je predstavnica sodne oblasti s pionirsko opravo in zastavo prejšnje države poveličevala simbole nekdanjega totalitarnega režima.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Ponovno imenovanje člana uprave prej kot eno leto pred iztekom mandatne dobe

Jan Matjaž, Bratina Miha, 5.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matjaž Jan, Miha Bratina, Pravna praksa, 22/2014Iz različnih razlogov se v praksi delniških družb pogosto pojavi potreba po predhodnem ponovnem imenovanju članov uprave. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 268. členu tako imenovanje sicer dopušča, vendar ga omejuje na eno leto pred potekom mandatne dobe člana uprave, ki se ga ponovno imenuje. Včasih pa bi imenovanje bilo potrebno prej, na primer kot obrambni mehanizem pred t. i. sovražnimi prevzemi, za nemoteno izvedbo pomembnega investicijskega ali reorganizacijskega projekta, zagotovitev nepretrganosti izvajanja funkcije člana uprave, poenotenje mandatnega obdobja članov uprave itd. Postavlja se vprašanje, ali je mogoče ponovno imenovanje člana uprave tudi prej kot eno leto pred potekom njegovega mandata. Vrhovno sodišče ZR Nemčije je v nedavni odločitvi razsodilo, da je tako imenovanje mogoče tudi tako, da to ne pomeni kršitve prepovedi prvega odstavka 84. člena Zakona o delniških družbah (Aktiengesetz - AktG) (ki ureja isto materijo smiselno enako kot ZGD-1), kar sta pozdravili tudi nemška teorija in praksa. Ta dognanja so zaradi sorodnosti slovenske in nemške pravne ureditve tega področja povsem uporabljiva tudi v slovenski korporacijski praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Še o pravici do krajšega delovnega časa zaradi starševstva

Jamnik Nataša, Trtnik Urška, 5.6.2014

Delovna razmerja

Nataša Jamnik, Urška Trtnik, Pravna praksa, 22/2014V Pravni praksi št. 21/2014 smo v rubriki Vprašanja in odgovori zasledili odgovor na vprašanje glede pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva. Želiva opozoriti, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pogoj neprenosljivosti in določitev časa trajanja pravice razlaga drugače.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Evroskeptično

Hinko Jenull, 15.5.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Hinko Jenull, Pravna praksa, 19/2014Da ne bo pomote. Ne pridružujem se političnim opredelitvam, ki rade uporabljajo evroskeptično retoriko. Niti desnim, ki za tem izrazom velikokrat skrivajo skrajni nacionalizem, včasih do meja izključevanja ali celo rasizma, niti levim, ki v zadnjem času nastopajo v imenu združene socialistične Evrope.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Pridobitev odredbe za hišno preiskavo v prekrškovnem postopku

mag. Tine Jurič, 24.4.2014

Prekrški

mag. Tine Jurič, Pravna praksa, 16-17/2014S hišno preiskavo se poseže v eno najbolj temeljnih ustavno varovanih pravic in svoboščin, to je v pravico do nedotakljivosti stanovanja. Hkrati pa lahko, seveda ob upoštevanju načela sorazmernosti, pomeni učinkovito dejanje za odkritje storilcev prekrška in za pridobitev materialnih dokazov (dokumentacije, predmetov) v prekrškovnih postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄15

Dolžnost pisnega obveščanja zavarovalca

Renata Jakopanec Levart, 17.4.2014

ZAVAROVALNIŠTVO

Renata Jakopanec-Levart, Pravna praksa, 15/2014Zakon o zavarovalništvu (ZZavar) zavarovalnim zastopnikom in posrednikom nalaga, da se pred sklenitvijo zavarovalne pogodbe stranki, tj. zavarovalcu, predstavijo v pisni obliki. Pisno obvestilo s podatki, ki jih določata drugi in tretji odstavek 217. člena ZZavar, zavarovalničarji v pogovoru imenujejo kar - 217. člen: "Si dal 217. člen?" Problem je v tem, da je besedilo 217. člena ZZavar nejasno, slabo razumljivo in je zato za njegove naslovnike vir negotovosti. Čeprav je 217. člen izziv v celoti, si tokrat podrobneje poglejmo le zagate glede dolžnosti pisnega obveščanja zavarovalca po drugem in tretjem odstavku tega člena, tj. obveščanja o svojem statusu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Omejitev izplačila starševskega nadomestila navzgor in navzdol

Jamnik Nataša, Trtnik Urška, 10.4.2014

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Nataša Jamnik, Urška Trtnik, Pravna praksa, 14/2014Republika Slovenija ob rojstvu otroka staršem zagotavlja pravico do starševskega nadomestila (porodniško nadomestilo, nadomestilo za nego in varstvo otroka ter očetovsko nadomestilo). Starševsko nadomestilo določa trenutno še veljavni Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) in pripada staršem, ki so zavarovanci za starševsko varstvo (plačujejo prispevke za starševsko varstvo). O starševskem nadomestilu odločajo centri za socialno delo, upravičenci pa prejmejo odločbo, izdano v upravnem postopku. Izplačilo starševskega nadomestila je omejeno navzdol in navzgor. V skladu s 43. členom ZSDP izplačilo starševskega nadomestila, razen porodniškega nadomestila, ne more biti višje od dvainpolkratnika povprečne mesečne plače v Sloveniji. Izplačilo starševskega nadomestila ne more biti nižje od 55 odstotkov minimalne plače. Omejitev starševskega nadomestila navzgor je bila tudi predmet ustavne presoje, Ustavno sodišče pa neskladja z Ustavo ni ugotovilo. V zvezi s tem se največ vprašanj upravičencem do starševskega nadomestila in strokovni javnosti postavi ob prejemu odločbe od pristojnega centra za socialno delo. V odločbi je naveden bruto znesek starševskega nadomestila, do katerega je stranka upravičena. Kadar je ta v znesku "minimalne plače" ali dvainpolkratnika "povprečne plače", se znesek bistveno razlikuje od zneska, objavljenega na spletni strani Statističnega urada. Poglejmo si, zakaj je do te razlike prišlo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Nepremičninski davek

Hinko Jenull, 3.4.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2014Treba je nekaj reči tudi o nepremičninskem davku, o tem paradnem konju naše politične in pravne nesposobnosti, da skupne težave rešujemo na miren, premišljen, spodoben, skratka, na civiliziran način. Težko je sešteti vse prave in namišljene težave, zaplete in krivice, ki so jih mediji odkrivali ob asistenci različnih interesnih skupin, političnih nasprotnikov, jeznih občanov, vedno krivih uradnikov in neprepričljivih zagovornikov na hitro vkup zmetanih davčnih rešitev. Histerija je bila popolna. Čeprav imajo nepremičnine že po svoji naravi to lepo lastnost, da jih ni mogoče skriti v nobeno davčno oazo in zato nujno zapadejo zahtevanemu plačilu, evidence pa bomo slej ko prej uredili v skladu z dejanskim stanjem, je bil ustvarjen vtis, da je narod pred živčnim zlomom, proračun pred bankrotom in država pred razpadom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

Sodbe majhne vrednosti in dolge obrazložitve

Ana Jereb, 13.3.2014

Civilni sodni postopki

Ana Jereb, Pravna praksa, 10/2014Zakon o pravdnem postopku (ZPP) predvideva, da je obrazložitev sodbe v sporih majhne vrednosti krajša in manj podrobna kot v rednih pravdnih postopkih. Določba v praksi ni zaživela, saj bistvenih razlik v obrazložitvi sodb rednega in sumarnega postopka ni. Uveljavitev 457. člena ZPP v praksi bi nedvomno pospešila sodno odločanje v preprostejših postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

Priložnost za delo na državnem tožilstvu

Hinko Jenull, 13.3.2014

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 10/2014Odločitev Vlade RS, da podpre nujno kadrovsko okrepitev državnega tožilstva, se bo v prihodnjih dneh in tednih iz politične zaveze spremenila v konkretna delovna mesta za 30 novih državnih tožilcev, 40 strokovnih sodelavcev, 15 pripravnikov in 26 administrativno-tehničnih delavcev. Objavljen je že javni natečaj za prvih 32 mest strokovnih sodelavcev - višjih pravosodnih svetovalcev, od tega pet na Vrhovnem državnem tožilstvu RS, pet na Specializiranem državnem tožilstvu RS, na okrožnih državnih tožilstvih pa osem v Ljubljani, po tri v Mariboru, Celju in Kranju, dve v Kopru ter po eno na Ptuju, v Novi Gorici in Novem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄9

Cestnoprometno kazensko pravo

Hinko Jenull, 6.3.2014

Kultura in umetnost

Hinko Jenull, Pravna praksa, 9/2014GV Založba je ob koncu leta 2013 izdala monografijo z naslovom Cestnoprometno kazensko pravo in podnaslovom Analiza temeljnih institutov za sodno prakso. Gre za obsežno in poglobljeno delo, razdeljeno na 19 poglavij (skupaj 334 strani, 12 strani literature in virov, 27 strani slovenske sodne prakse, pregledno stvarno kazalo), ki so jih spisali univerzitetni profesorji, učitelji in sodelavci PF Univerze v Mariboru, PF Univerze v Ljubljani in Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Sodelovanje znanega hrvaškega kazenskopravnega strokovnjaka dr. Petra Novoselca, ki je prispeval poglobljen kritičen primerjalnopravni pogled na prenovljeno slovensko cestnoprometno kazensko pravo, daje monografiji čezmejni pomen in mednarodno razsežnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Olimpijski duh

Hinko Jenull, 27.2.2014

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 8/2014Zimske olimpijske igre so v zadnjih tednih obsedle narod do te mere, da je celo hude naravne nesreče in običajne politične katastrofe potisnil v ozadje. Še več, v času športnih vrhuncev je oživela klasična grška misel, da olimpijski duh narekuje nacionalno enotnost, mir pa je treba spoštovati tudi med sprtimi stranmi v vojni. Naše politične sile teh plemenitih civilizacijskih načel morda niso čisto iskreno prevzele, so se pa zaradi izjemnih uspehov športnikov uspele združiti vsaj pri izrekanju čestitk in vzdržati razprave o tem, katera vlada je bolj zaslužna za medalje ali kriva, da jih ni bilo še več.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Skrbnost pri vlaganju odškodninskih zahtevkov zoper člane uprave v skladu z 263. členom ZGD-1

Jovanovič Dušan, Bratina Miha, 6.2.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Dušan Jovanovič, Miha Bratina, Pravna praksa, 5/2014Razmahnitev gospodarske krize in posledično slabše poslovanje gospodarskih subjektov je tudi v Sloveniji sprožilo vprašanja odgovornosti za poslovanje družb. Posledica tega je tudi uveljavljanje (potencialnih) odškodninskih zahtevkov zoper člane organov vodenja in nadzora v družbi. Precej časa smo torej v Sloveniji potrebovali, da se je začelo udejanjati načelo odgovornosti članov organov vodenja in nadzora v družbah po 263. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), pri čemer še zelo zaostajamo za razmišljanji oziroma uveljavljanjem odškodninske odgovornosti zaradi vpliva tretjih oseb po 264. členu ZGD-1, za kar v Sloveniji obstaja kar nekaj konkretnih primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Pogajanja o priznanju krivde v kazenskem postopku

Hinko Jenull, 6.2.2014

Kultura in umetnost

Hinko Jenull, Pravna praksa, 5/2014S knjigo dr. Andreje Tratnik Zagorac Pogajanja o priznanju krivde v kazenskem postopku na police slovenske pravne literature prihaja vrhunsko pripravljen teoretičen, primerjalen in praktičen prikaz tega pravnega instituta, ki se je nepričakovano hitro in uspešno razširil v naši sodobni kazenskopravni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Predlagane novosti na področju družinskih prejemkov

Jamnik Nataša, Trtnik Urška, 30.1.2014

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Nataša Jamnik, Urška Trtnik, Pravna praksa, 4/2014Pravice do družinskih prejemkov (starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek) ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP). Predlog novega Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju predlog zakona) v ureditev teh pravic bistveno ne posega. V višino oziroma pogoje za pridobitev nekaterih pravic (pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek in dodatek za veliko družino) je precej posegel Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je začel veljati 31. maja 2012.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(27)

Leto objave

< Vsi
2014(27)
> Januar(3) > Februar(3) > Marec(3) > April(4) > Maj(1) > Junij(4) > Avgust(1) > September(2) > Oktober(3) > November(1) > December(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov