O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 24 (od skupaj 24)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Položaj gospodarskega subjekta v nekaterih posebnih primerih

dr. Miha Juhart, 13.12.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 48/2012Enotna (monistična) ureditev obligacijskih pogodbenih razmerij v našem pravu zmanjšuje pomen delitve pogodbenih obligacijskih razmerij na gospodarske in druge pogodbe. Posebna ureditev za gospodarske pogodbe velja za nekatere posebne položaje, ki v praksi nimajo večjega pomena. Najpomembnejša razlika med gospodarskimi in drugimi pogodbami pa je v dolžini splošnega zastaralnega roka. Splošni zastaralni rok v obligacijskem pravu je pet let (346. člen OZ), za terjatve iz gospodarskih pogodb pa je predpisan poseben triletni zastaralni rok (349. člen OZ). Zato ni presenetljivo, da se vprašanje, ali gre za gospodarsko pogodbo ali ne, v sodni praksi večinoma postavlja v zvezi s trajanjem zastaralnega roka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄48

Zakon ulice

Hinko Jenull, 13.12.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 48/2012Ljudske demonstracije, ki so se začele 21. novembra v Mariboru pod geslom "Gotof je!", v ospredje sicer postavljajo politične in pravne zahteve, po svojih vzrokih in ciljih pa ima ta upor zoper liberalno gospodarsko ureditev jasne začetne znake
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

Razprodaja

Hinko Jenull, 8.11.2012

Ostalo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 43/2012Po dvajsetih letih samostojnosti smo obubožali, družba blaginje se poslavlja, Grčija trka na naša vrata. Skupno premoženje, ustvarjeno v desetletjih družbene rasti, je bilo po enakih delih porabljeno, razprodano ali pokradeno. Finančno vzdržnost in politično neodvisnost vzdržujemo le še na kredit. Država se v revščini ozira za ostanki, ki jih je še mogoče unovčiti, da bo za tekoče stroške in obresti. Prodana bodo zadnja preživela domača podjetja, gospodarska infrastruktura, privatizirali bomo izobraževanje, zdravstvo in socialo. Ni druge, pravijo. Komur država ne more dati dovolj, naj še bolj varčuje, naj gre na trg ali naj si najde novega gospodarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄43

Aleksander Ternovec (1935-2012)

dr. Savin Jogan, 8.11.2012

Ostalo

dr. Savin Jogan, Pravna praksa, 43/2012V začetku septembra 2012 smo se številni znanci, prijatelji, sodelavci in krajani, ki so ga poznali in spoštovali, na pokopališču v Ilirski Bistrici poslovili od kolega Aleksandra Ternovca, ki se je v svojem plodnem življenju posvečal številnim področjem in dejavnostim, najbolj vidno pa je s svojim delom zaznamoval svoje matično poklicno, pravniško področje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Čarovnice

Hinko Jenull, 20.9.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36/2012"Če stori kdo ljudem s čarovništvom škodo ali kvar, naj se kaznuje od življenja na smrt in naj se taka kazen opravi z ognjem ..." (109. člen Constitutio Criminalis Carolina, 1532) Ovadbarstvo se širi prek vseh razumnih meja. Ovadbe so postale
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄34

Javne garancije

dr. Miran Jus, 6.9.2012

PRORAČUN, Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Miran Jus, Pravna praksa, 34/2012Kljub deklariranemu umiku države iz gospodarstva in javnofinančnim omejitvam, ki vplivajo na zadolževanje in izdajanje poroštev ter drugih jamstev javnopravnih oseb, bodo zaradi pomena javnega sektorja in rizikov, ki so povezani z državo, javnimi podjetji in političnimi, regulativnimi ter makroekonomskimi razmerami, javne garancije ostale pomembne za sklepanje in odvijanje številnih gospodarskih poslov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Teža prava v politiki

Hinko Jenull, 26.7.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 29-30/2012Dvoma ni več. Globalna piramidna igra se izteka, dotok denarja se ustavlja, socialna država se krči na vseh področjih in v vseh dosedanjih oblikah. Izguba varnosti, občutek nemoči in nezadovoljstvo z ureditvijo, za katero je še včeraj veljalo, da je uresničila naše sanje, vodi v trajno družbeno in politično krizo. Krepijo se zahteve po pravični delitvi dobrin in bremen. S tem se ne odpirajo le možnosti za drugačno razmerje med politiko in pravom, ampak tudi za drugačen položaj pravnikov, ki sodelujejo pri izvrševanju oblasti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄27

Alibi lastnika vozila

Hinko Jenull, 12.7.2012

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 27/2012Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) je v prvem in drugem odstavku 8. člena v celoti prevzel določbi prvega in drugega odstavka 233. člena prejšnjega Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) glede odgovornosti lastnika vozila. Če za prekrške zoper varnost cestnega prometa, storjene z njegovim vozilom, ni mogoče ugotoviti (pravega) storilca, se kaznuje za prekršek voznik ali imetnik pravice uporabe tega vozila. Manjši redakcijski popravki niso vsebinsko spremenili navedene določbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

Petrovič in Uroševič

Hinko Jenull, 14.6.2012

Uprava

Hinko Jenull, Pravna praksa, 23/2012Dne 30. maja 2012 je Vlada s policijskima sindikatoma podpisala sporazum, ki mu je sledil umik referendumske pobude k Zakonu za uravnoteženje javnih financ, kar je omogočilo njegovo takojšno objavo in uveljavitev. Minister za delo Andrej Vizjak je ob podpisu sporazuma dejal, da so dosegli dober dogovor, sindikalist Petrovič pa, da je sporazum dober toliko, kot bo dober v praksi. Z izjavama, ki ne odražata le pogleda obeh strani na končni rezultat, ampak tudi stopnjo medsebojnega zaupanja, je bila zgodba o varčevalnih ukrepih formalno končana. Lahko bi jo pozabili kot številne druge, ki se v nekaj dneh iz zgodovinskih dosežkov spremenijo v gradivo za arhive. Če je tako veljalo za dejanja in osebe iz obdobja izgradnje samostojne države, ne more biti drugače, ko gre za njeno precej manj slavno razgradnjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄22

Denarne obveznosti po izstopu države iz EMU

dr. Miran Jus, 7.6.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Miran Jus, Pravna praksa, 22/2012Zdaj, ko grški izstop iz Evropske (monetarne) unije (E(M)U) ni več zgolj hipotetičen, temu pa bi lahko sledile tudi nekatere, in to ne zgolj periferne države evroobmočja, se znova postavljajo tudi "manj dramatična" vprašanja sprememb monetarnih sistemov in vpliva teh sprememb na denarne obveznosti. Posebne spremembe monetarnih sistemov so namreč lahko tudi primeri, ko neka država ali skupina držav zapusti dotedanjo zanjo bolj ali manj optimalno valutno območje, tj. monetarno unijo, in skupno valuto nadomesti s svojo staro ali novo nacionalno valuto, praviloma z določeno uradno rekurentno zvezo, pravili konverzije itd. Če pri tem monetarna unija ne razpade in skupna valuta ne preneha obstajati, je na primer pravni položaj pogodbenih strank iz preostalih držav v različnih mednarodnih poslovnih razmerjih, pri katerih so njihove medsebojne obveznosti denominirane v dotedanji skupni valuti, ob takih monetarnih spremembah lahko precej manj predvidljiv kot v primeru drugih monetarnih kriz in katastrof, še zlasti ob stihiji in nenadziranem izstopu ter ob neizdelanih ali pomanjkljivih pravilih za take primere. Verjetno pa ob uresničitvi takih scenarijev to niti ne bi bil največji problem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄20

Zgodba o neki sodni farsi je zdaj končana

Marta Dominika Jelačin, 24.5.2012

Pravoznanstvo

Marta Dominika Jelačin, Pravna praksa, 20/2012Pred 22 leti, ko sem kot odvetnica prevzela stranko zaradi banalnega škodnega dogodka, ki se je zgodil 11. januarja 1984 in se je moja stranka kot pešec zaletela v nasprotno stranko, ta pa je padla in se poškodovala, sem še verjela, da pravo kaj velja in se odvija po teoretičnih korakih v skladu z ustavo in zakoni. Načeloma to sicer drži, vendar pa kot pokaže točno ta primer, se lahko vsa pravna znanost hipoma zruši, če se na sodnem prizorišču pojavi kot obtoženec država z njenimi organi - sodišči, ki jim ustavna odločba očita kršitev pravice do poštenega sojenja, opredeljene v Ustavi RS in Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP). Tedaj se izkaže, da je sodna oblast absolutna in ima absolutno prav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Zlato fiskalno pravilo

Hinko Jenull, 10.5.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 18/2012Že poimenovanje predlagane ustavne spremembe je bizarno. Izraža predvsem napuh predlagateljev, ki običajno računovodsko kategorijo razglašajo za normo posebne vrste, za nekakšno nadnaravno, višjerodno, magično pravno zapoved. Dejstvo, da je pravilo zlato, naj bi poudarjalo njegovo nadčasovno veljavo, večno vrednost in poseben pomen, ki sega čez druge ustavnopravne določbe. Proti pravilu z valuto take veličine in moči referendum sploh ne pride v poštev, z njim bodo tudi Ustavnemu sodišču zvezane roke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Zadovoljstvo tudi ob neuspešni mediaciji

Weber Nana, Jenko Gregor, 10.5.2012

Pravoznanstvo

mag. Nana Weber, Gregor Jenko, Pravna praksa, 18/2012Na Višjem sodišču v Ljubljani od uvedbe leta 2009 statistično spremljajo izvajanje mediacijskih postopkov. To pomaga pri izboljšavah postopka mediacije, mediatorju pa omogoča razvijanje ustrezne občutljivosti in kompetentnosti ter večje prilagajanje pristopov pri izgradnji učinkovitejših strategi
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Preiskavo (hišno in osebno) odredi sodišče na pisni predlog (upravičenega) tožilca

Nina Jerala, 26.4.2012

Kazenski postopek

Nina Jerala, Pravna praksa, 16-17/2012S tem besedilom je Vrhovno sodišče na občni seji 6. aprila 2012 sprejelo načelno pravno mnenje, ki se nanaša na 214. člen in prvi odstavek 215. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Prvi odstavek 215. člena ZKP določa, da preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo, pri čemer ne pove, na čigav predlog jo odredi. Ta določba se je po ustaljeni sodni praksi uporabljala tako, da so preiskovalni sodniki veliko večino odredb za hišno in osebno preiskavo v predkazenskem postopku izdali na pobudo policistov, kar pravzaprav pomeni po uradni dolžnosti, ker policija ni stranka (pred)kazenskega postopka. Tako prakso je prekinilo Vrhovno sodišče s sprejetjem obravnavanega načelnega pravnega mnenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Še o sodni prodaji nepremičnine za poplačilo bagatelnega dolga

Marta Dominika Jelačin, 26.4.2012

Civilni sodni postopki

Marta-Dominika Jelačin, Pravna praksa, 16-17/2012Ko sem v Pravni praksi, št. 10/2012 in 11/2012, prebirala odzive pravne stroke o izvršbi v člankih Kdo je tu nor, Država ni Shylock, Sapienti sat (za pametnega je dovolj besed) in Izvršba na nepremičnine za poplačilo bagatelnih terjatev, sem imela občutek, da je pravu odbila zadnja ura. Avtorji člankov višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani dr. Vesna Bergant Rakočević, odvetnik v Ljubljani mag. Janez Tekavec, podpredsednica Vrhovnega sodišča RS mag. Nina Betteto in profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Aleš Galič so branili ravnanje sodnice, ki je vodila izvršilni postopek proti dolžniku zaradi izterjave glavnice v višini 124,38 evra, ki se je končal z izvršbo na njegovo hišo. Ti avtorji zagovarjajo pravno ureditev v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), iz katerega malodane izhaja, da je upnik kralj postopka, pred katerim se mora dolžnik braniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄15

Prevzem zdravih jeder

Ilić Uroš, Jan Matjaž, Štefančič Klemen, 19.4.2012

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Uroš Ilić, Matjaž Jan, Klemen Štefančič, Pravna praksa, 15/2012V gospodarski praksi se praviloma prevzemajo solventne gospodarske družbe z visoko likvidnostjo, neizrabljenimi možnostmi zadolževanja ter ugodnim razmerjem med denarnimi tokovi in tržno ceno delnic. V času gospodarske krize pa prevzemniki pogosteje proučujejo tudi možnosti prevzema insolventnih tarč, ki so zanje lahko zanimive zaradi sinergij v povezovanju poslovnih aktivnosti podjetij, pridobitve distribucijskih kanalov, tržnih deležev in proizvodnih procesov insolventnih družb. Vsi ti dejavniki predstavljajo posebno vrednost, ki je v primeru prenehanja delovanja podjetja ni mogoče vedno ustrezno izrabiti. Insolventne družbe so lahko prevzete tudi tedaj, ko se nad njimi že vodi sodni postopek zaradi insolventnosti. Insolventni dolžnik je v postopku prisilne poravnave lahko prevzet na podlagi sklepa upniškega odbora v okviru instituta spremembe osnovnega kapitala, s katerim lahko upnik pridobi delnice dolžnika in tako tudi nadzor nad družbo. V stečajnem postopku do pridobitve delnic dolžnika ne more priti, saj se razveljavijo, lahko pa se prevzame dolžnikov podjem - tj. premoženje, ki tvori poslovno celoto, in tako prav tako doseže podobne ekonomske učinke kot s prevzemom. Do prevzemov pa lahko pride tudi v primerih nakupa večinskega oziroma pomembnega deleža delnic (hčerinskih ali drugih delniških družb), katerih imetnik je insolventni dolžnik, kadar so predmet prodaje v stečajnem postopku. Take transakcije so za upnike stečajnega dolžnika najugodnejše, saj je v teh primerih cena delnic zaradi prevzemne premije lahko bistveno višja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄13

Nasilje in samovolja v nogometu pogojno dopustna?

Sladjana Ješić, 5.4.2012

Šport in organizacije

Sladjana Ješić, Pravna praksa, 13/2012Na tekmi nizozemskega nogometnega pokala (KNVB Beker) med domačim Ajaxom in AZ Alkmaarjem, ki je potekala 21. decembra lani na amsterdamski Areni, je pri vodstvu Ajaxa z 1 : 0 v 37. minuti na igrišče vdrl navijač in s hrbta poskušal napasti vratarja gostov. Slednji se je ubranil tako, da je navijača z udarcem z nogo spravil na tla in še dvakrat brcnil vanj. Sodnik je vratarja zaradi nasilnega vedenja kaznoval z rdečim kartonom. V znak neodobravanja te odločitve je gostujoča ekipa zapustila igrišče in izzvala prekinitev tekme. Disciplinska komisija nizozemske nogometne zveze (Komisija) je po tekmi rdeči karton razveljavila in odločila, da se tekma ponovi od začetka pred praznimi tribunami. Ponovljeno tekmo so s 3 : 2 dobili gostje in se uvrstili v četrtfinale pokala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄12

Vitka pravna država

Hinko Jenull, 29.3.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 12/2012Temeljna značilnost slovenske pravne države zadnjih dvajsetih let je manija izdajanja in spreminjanja predpisov, ki vztrajno spodkopava njeno učinkovitost. Na pomanjkljivosti in napake, do katerih prihaja prav zaradi nepremišljenega popravljanja zakonodaje, se sistem ves čas odziva z novimi, vse hitrejšimi spremembami. Z normativnimi posegi, ki občasno mejijo že na pravo histerijo, naj bi omogočili takojšnjo uresničitev vseh, tudi nemogočih političnih zahtev in obljub. Te se najprej s primerno afero postavijo v središče javne pozornosti, nato stopnjujejo z medijskimi pritiski, zlorabo stroke in političnim škripanjem z zobmi, do dokončne izpolnitve zakonodajnih zahtev. In potem znova. In znova ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Vloga bonitetnih agencij in reguliranje njihovega delovanja

Jan Jeram, 1.3.2012

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Jan Jeram, Pravna praksa, 8/2012Evropska komisija je 15. novembra 2011 sprejela predlog novele Uredbe o bonitetnih agencijah. V viharju krize evropskih državnih dolgov je predlog del svežnja zakonodaje, namenjenega stabilizaciji finančnih trgov ter reševanju evra in Evropske unije. Zaradi edinstvenega razvoja, vloge in moči bonitetnih agencij je njihovo reguliranje zapleteno, učinki različnih ukrepov pa si pogosto nasprotujejo. Predlog Evropske komisije vsebuje številne inovativne, a tudi sporne ukrepe, ki pričajo o občutku nujnosti odločnega ukrepanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Škodljiva obdavčitev pomorskih agentov

Rodica Jana, Jerman Boris, 1.3.2012

Druge davščine in olajšave

mag. Jana Rodica, dr. Boris Jerman, Pravna praksa, 8/2012Društvo za pomorsko pravo Slovenije in Mednarodni Propeller Klub pristanišča Koper sta na pobudo Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije (ZPPAS) 13. februarja v Kopru organizirala okroglo mizo Problematika obdavčitve pomorskih agentov po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Zelo aktualna tema je pritegnila veliko razpravljavcev, predstavnikov pomorskih agentov (ZPPAS), Društva za pomorsko pravo, Mednarodnega Propeller Kluba pristanišča Koper in predstavnika Gospodarske zbornice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Zakonita in zakonska brezplačna pravna pomoč po 1. januarju 2012

mag. Franci Ježek, 16.2.2012

Sodišča

mag. Franci Ježek, Pravna praksa, 6-7/2012Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v 34. členu ZBPP določa, da se o brezplačni pravni pomoči odloča po upravnem postopku. Tudi sodniki ob izvolitvi (23. člen Zakona o sodniški službi - ZSS) prisežejo, da bodo sodniško funkcijo opravljali v skladu z ustavo in zakonom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄6-7

Prek discipline do sociale

Hinko Jenull, 16.2.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 6-7/2012Plačilna nedisciplina je naša kronična težava, od časov jugomenice in bianko akceptnih nalogov, vse do današnjih dni. Tudi med zgodbo o uspehu je bila ovira za hitrejši razvoj, v obdobju globalne krize in recesije pa je prvorazredna gospodarskopolitična tema. Pod prejšnjo oblastjo je postala predmet pomembnih strateških in zakonodajnih projektov, hkrati pa tarča ostre kritike opozicije, podjetnikov, sindikatov in medijev. Poskusov izboljšanja je bilo precej, uspehov pa malo. Kljub spreminjanju izvršilne zakonodaje, večstranskim pobotom, elektronski obdelavi plačilnih nalogov, novim domnevam nevarnosti, uvedbi skrbniških računov in številnim drugim novotam nelikvidnost ni ponehala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄2

Brezplačna pravna pomoč po 1. januarju 2012

mag. Franci Ježek, 19.1.2012

Uprava

mag. Franci Ježek, Pravna praksa, 2/2012Stališča v tem prispevku niso nujno tudi stališča ustanove, v kateri je avtor zaposlen. Država socialno ogroženim že od leta 2001 na podlagi določil Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) omogoča pridobitev pravice do brezplačne pravne pomoči (BPP). Njen n
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄1

Čigavo bo pravosodje?

Hinko Jenull, 12.1.2012

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 1/2012Politično trgovanje za sestavo desete slovenske vlade je v teh dneh na vrhuncu. Programska in kadrovska ponudba je razstavljena, načrtujejo se opcije in koalicije, tehtajo pribitki in popusti, preračunavajo možni dobički in izgube. Vse lepo in p
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(24)

Leto objave

< Vsi
2012(24)
> Januar(2) > Februar(2) > Marec(3) > April(4) > Maj(3) > Junij(2) > Julij(2) > September(2) > November(2) > December(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov