O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 6 (od skupaj 6)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Besede

Hinko Jenull, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 20-21/2017Sodobna družba je, veliko bolj kot daljnega leta 1964, ko je bila ta misel zapisana, zdrknila v jezik brez teže in pomena. Današnja "bit in čas" izražajo prazne lupine besed, ločene od vsebine, oropane ugleda, vprežene v službo laži in žalitev. Pa ni bilo vedno tako. V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Naj to razumemo dobesedno ali v prenesenem smislu, bistvo ostane enako. Ker prenašajo spoznanja, misli in občutke, je besede treba izbirati previdno in uporabljati spoštljivo, povsod in vedno, v zasebnem in poklicnem svetu, v javnem prostoru pa še posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

EU: Z majhnimi koraki v diktaturo

Mrva Blaž, Jesenko Miha, 6.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

Blaž Mrva, Miha Jesenko, Pravna praksa, 14/2017V Ljubljani se je mudil britanski predavatelj, publicist, dolgoletni novinar pri državni televiziji BBC in konspirolog David Icke, ki trdi, da je v EU vedno manj svobode. Z njim smo opravili intervju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Moč pravnega izročila

Hinko Jenull, 6.4.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 14/2017Kontinuiteta nima vedno enakega pomena. Slednji je odvisen je od področja, na katerem se uveljavlja, od dosežkov in časovnega zamika. Najbolj pa od vrednotenja, ki bolj kot objektivnim znanstvenim dejstvom sledi trenutnim interesom in načrtom. Dvojnost doživljanja (istih) dogodkov in junakov kot (enkrat) pozitivnih in (drugič) negativnih je značilna tudi za pravno področje. Medtem ko enotno častimo določitev slovenščine za uradni jezik na sodiščih ali uvedbo razglašanja sodb v imenu zakona, se spominjamo celo uveljavitve ODZ v deželah avstrijske monarhije ali pa Code Napoleon na slovenskem ozemlju, je pri časovno bližjih, zlasti ustavnopravnih in političnih, aktih spomin že (še?) precej selektiven. Kaj hočemo, zgodovina kratkoročno ni pravična mati. A to ni današnja tema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Postresničnostna resničnost

Hinko Jenull, 23.2.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 7-8/2017Poleg sprememb na Ustavnem sodišču so v tem času osrednja kadrovska tema menjave na vrhu sodstva in državnega tožilstva. Pričakovanja interesnih skupin, politike, medijev in javnosti se povezujejo predvsem z imeni kandidatov, njihovimi osebnimi lastnostmi, poklicnimi izkušnjami, politično usmeritvijo in delovnimi načrti. A kdorkoli se bo znašel na želenem položaju, ne bo vstopil v prazen prostor, ki bi ga (še celo pri pisarniški opremi) lahko oblikoval povsem po lastnih željah. Pravosodne institucije živijo po ustaljenem redu in delujejo po utečenih navadah, ki se ne bodo zlahka podredile novim ciljem, prijemom in nalogam. Z danes na jutri ni mogoče zamenjati ljudi in izboljšati notranjih razmer.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Klasične pravne praznine v sodni praksi

Anja Jelen, 26.1.2017

Pravoznanstvo

Anja Jelen, Pravna praksa, 3-4/2017Za del družbenega življenja, v katerega pravo ne posega, se domneva, da ostaja v domeni človekovega svobodnega delovanja. Zaradi opustitev zakonodajalca to ne drži vedno. Če formalnega pravnega vira ni, gre namreč lahko za pravno praznino, naloga sodišč pa je, da ugotovijo njen obstoj in jo zapolnijo. Izmed več možnih morajo izbrati najustreznejšo metodo, pri tem pa je izbira pomembna predvsem na civilnopravnem področju in nekaterih področjih javnega prava, kjer veljajo stroge omejitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Nazaj v boljše čase

Hinko Jenull, 12.1.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 1/2017O tem, da je navedena razlaga pravilna, ne more biti nobenega dvoma. Prava vprašanja so: zakaj tako samoumevno stališče danes potrebuje 2.965 besed na štirih straneh obrazložitve, kako je sploh bilo mogoče odločiti drugače, od kod izvira na prvi stopnji izkazan skrajni sodniški formalizem? In kako to razveljavljeno odločitev umestiti v kontekst očitkov o nepreseženi kontinuiteti sodn(išk)ega odločanja, ki naj bi bila med temeljnimi razlogi neučinkovitega delovanja pravne države?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(6)

Leto objave

< Vsi
2017(6)
> Januar(2) > Februar(1) > April(2) > Maj(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov