O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 61)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Črkobralstvo in pravna argumentacija

mag. Boštjan J. Turk, 21.2.2019

Pravoznanstvo

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 8/2019Odnos med "črkobralstvom" in (kakovostno) pravno argumentacijo je verjetno eden izmed najkompleksnejših in najpomembnejših v pravu nasploh, ustrezna razlaga pravnih predpisov pa je nedvomno intelektualno zahtevno pravno opravilo. Ni le najzahtevnejše, ampak tudi najodgovornejše pravno opravilo. To pa zato, ker sodeči sodnik, ki ima pred seboj zakon in ga v konkretnih primerih uporablja, pogosto odloča o pravnih interesih strank, za katere so ti izjemno pomembni, v kazenskih primerih pa neredko celo eksistenčno pomembni, saj lahko obtoženec izgubi osebno svobodo, premoženje, ugled in pogosto tudi (psihično in fizično) zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Razvoj slovenske pravne terminologije

dr. Mateja Jemec Tomazin, 14.6.2018

Pravoznanstvo

dr. Mateja Jemec-Tomazin, Pravna praksa, 23/2018Slovenska pravna terminologija je del jezika prava, hkrati pa pravni termini vse bolj prehajajo v splošni jezik preko medijev. S terminologijo označujemo tisti del jezika, ki poimenuje pojme in ustvarja razmerja med njimi, zato v novem Pravnem terminološkem slovarju predstavljamo "pojmovni svet slovenskega prava".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Koncentracija politične moči in boj proti korupciji v kitajski tradiciji

Staš Janežič, 7.6.2018

Pravoznanstvo, Človekove pravice

Staš Janežič, Pravna praksa, 22/2018Kitajski ljudski kongres je 11. marca 2018 podprl ustavne spremembe, s katerimi sta bili odpravljeni omejitvi števila mandatov za funkciji predsednika in podpredsednika države. S tem je bil položaj aktualnega predsednika Xija Jinpinga - ki hkrati opravlja tudi funkciji generalnega sekretarja Komunistične partije Kitajske in predsednika centralne vojaške komisije - izrazito okrepljen tako na institucionalni ravni kot tudi znotraj vladajoče stranke. Do tradicionalnega spajanja strankarskih in državnih struktur, ki ga z najnovejšimi spremembami na najvišji ravni simbolizira odprava omejitve dveh mandatov za predsednika države kot hkratnega vodje vladajoče stranke, pa je prišlo na še enem pomembnem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Besede

Hinko Jenull, 25.5.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 20-21/2017Sodobna družba je, veliko bolj kot daljnega leta 1964, ko je bila ta misel zapisana, zdrknila v jezik brez teže in pomena. Današnja "bit in čas" izražajo prazne lupine besed, ločene od vsebine, oropane ugleda, vprežene v službo laži in žalitev. Pa ni bilo vedno tako. V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Naj to razumemo dobesedno ali v prenesenem smislu, bistvo ostane enako. Ker prenašajo spoznanja, misli in občutke, je besede treba izbirati previdno in uporabljati spoštljivo, povsod in vedno, v zasebnem in poklicnem svetu, v javnem prostoru pa še posebej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

EU: Z majhnimi koraki v diktaturo

Mrva Blaž, Jesenko Miha, 6.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

Blaž Mrva, Miha Jesenko, Pravna praksa, 14/2017V Ljubljani se je mudil britanski predavatelj, publicist, dolgoletni novinar pri državni televiziji BBC in konspirolog David Icke, ki trdi, da je v EU vedno manj svobode. Z njim smo opravili intervju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Moč pravnega izročila

Hinko Jenull, 6.4.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 14/2017Kontinuiteta nima vedno enakega pomena. Slednji je odvisen je od področja, na katerem se uveljavlja, od dosežkov in časovnega zamika. Najbolj pa od vrednotenja, ki bolj kot objektivnim znanstvenim dejstvom sledi trenutnim interesom in načrtom. Dvojnost doživljanja (istih) dogodkov in junakov kot (enkrat) pozitivnih in (drugič) negativnih je značilna tudi za pravno področje. Medtem ko enotno častimo določitev slovenščine za uradni jezik na sodiščih ali uvedbo razglašanja sodb v imenu zakona, se spominjamo celo uveljavitve ODZ v deželah avstrijske monarhije ali pa Code Napoleon na slovenskem ozemlju, je pri časovno bližjih, zlasti ustavnopravnih in političnih, aktih spomin že (še?) precej selektiven. Kaj hočemo, zgodovina kratkoročno ni pravična mati. A to ni današnja tema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Postresničnostna resničnost

Hinko Jenull, 23.2.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 7-8/2017Poleg sprememb na Ustavnem sodišču so v tem času osrednja kadrovska tema menjave na vrhu sodstva in državnega tožilstva. Pričakovanja interesnih skupin, politike, medijev in javnosti se povezujejo predvsem z imeni kandidatov, njihovimi osebnimi lastnostmi, poklicnimi izkušnjami, politično usmeritvijo in delovnimi načrti. A kdorkoli se bo znašel na želenem položaju, ne bo vstopil v prazen prostor, ki bi ga (še celo pri pisarniški opremi) lahko oblikoval povsem po lastnih željah. Pravosodne institucije živijo po ustaljenem redu in delujejo po utečenih navadah, ki se ne bodo zlahka podredile novim ciljem, prijemom in nalogam. Z danes na jutri ni mogoče zamenjati ljudi in izboljšati notranjih razmer.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Klasične pravne praznine v sodni praksi

Anja Jelen, 26.1.2017

Pravoznanstvo

Anja Jelen, Pravna praksa, 3-4/2017Za del družbenega življenja, v katerega pravo ne posega, se domneva, da ostaja v domeni človekovega svobodnega delovanja. Zaradi opustitev zakonodajalca to ne drži vedno. Če formalnega pravnega vira ni, gre namreč lahko za pravno praznino, naloga sodišč pa je, da ugotovijo njen obstoj in jo zapolnijo. Izmed več možnih morajo izbrati najustreznejšo metodo, pri tem pa je izbira pomembna predvsem na civilnopravnem področju in nekaterih področjih javnega prava, kjer veljajo stroge omejitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄1

Nazaj v boljše čase

Hinko Jenull, 12.1.2017

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 1/2017O tem, da je navedena razlaga pravilna, ne more biti nobenega dvoma. Prava vprašanja so: zakaj tako samoumevno stališče danes potrebuje 2.965 besed na štirih straneh obrazložitve, kako je sploh bilo mogoče odločiti drugače, od kod izvira na prvi stopnji izkazan skrajni sodniški formalizem? In kako to razveljavljeno odločitev umestiti v kontekst očitkov o nepreseženi kontinuiteti sodn(išk)ega odločanja, ki naj bi bila med temeljnimi razlogi neučinkovitega delovanja pravne države?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Pod giljotino

Hinko Jenull, 17.11.2016

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2016V predstavitvi pred Državnim zborom je mag. Goran Klemenčič, takrat še kot ministrski kandidat, napovedal, da pravosodja ne bo urejal z ognjem in mečem. Če je bilo orodje za sekanje glav pred začetkom mandata omenjeno zgolj kot neprimeren pripomoček, je po dveh letih že postalo operativno sredstvo za izboljšanje pravosodja. Lahko da je vpogled v dejansko stanje ministra pripeljal do spoznanja o ustreznejši poti za učinkovito delovanje pravne države. Ali pa ga je le zaneslo pri populističnem dokazovanju politične odločnosti? Kakorkoli, povedano terja več od tihega, ponižnega ugovora, da gre za neprimerno izražanje in da minister, že zaradi uveljavljenega načela delitve oblasti, take pristojnosti nima. Opozoriti je treba tudi in predvsem na nesprejemljive pravne razsežnosti ministrove grožnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pazi, snemamo!

Hinko Jenull, 21.7.2016

Pravoznanstvo, Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 29-30/2016Napovedana odprava prepovedi snemanja senatov na glavnih obravnavah spada v okvir obsežnejših zakonodajnih sprememb, ki jih je pristojno ministrstvo pripravilo za krepitev odgovornosti sodnikov in večjo odprtost pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄23

Med pozitivizmom in pravičnostjo

Hinko Jenull, 9.6.2016

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 23/2016V prispevku, iz katerega izhaja uvodno vprašanje, lahko izvemo, da gre za izpodbojne tožbe na dokapitalizacijski sklep skupščine, ki so bile vložene februarja, in da je le v eni od treh zadev že bilo odločeno, "pa še ta odločitev ni pravnomočna". Zato se je izbrani vlagatelj naveličal čakati, od podjetja je dvignil roke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄16-17

Medijske (i)zgube

Hinko Jenull, 21.4.2016

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 16-17/2016Žalostno je v neskončni paradi afer, ki potekajo pod geslom: itak je vse narobe, koga bomo danes odstavljali, gledati vse te predsednike, ministre, sekretarje, direktorje, nadzornike, sindikaliste in druge predstavnike, recimo temu - uradnih struktur, kako nespretno zastopajo oblast, stroko, družbeno sfero, poklicno skupino, članstvo ... to, zaradi česar so klicani v medije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄03-04

Slovenski pravni slog

Hinko Jenull, 21.1.2016

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 03-04/2016Veliki mislec razsvetljenske dobe Georges-Louis Leclerc de Buffon je davnega leta 1753 v Francoski akademiji izrekel znamenito misel Le style, c'est l'homme. Če sledimo temu merilu in se vprašamo, kaj nam uvodni prepis iz obrazložitve sodne odločbe pove o stroki, ki stoji za tako razlago, nas odgovor ne bo navdušil. Ubeseditev je resda videti intelektualistično suverena, znanstveno učena, juridični pojmi brez zatikanja drsijo čez zahtevne pravne kategorije, misel zveni prepričljivo in kategorično. Vsebinsko pa je zapletena, težko razumljiva, nejasna, že kar enigmatična. O pravosodju, zaznamovanem s takim slogom, si javnost ne more misliti drugače, kot misli: da je vzvišeno, odtujeno, zgubljeno, daleč od stvarnosti, da se namesto z resničnimi vprašanji ukvarja z abstraktnimi pravnimi formulami, ki zaradi svoje nerazumljivosti lahko utemeljijo tudi najbolj neživljenjske odločitve, celo zmotne, hudobne, krivične ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Dost mamo

Hinko Jenull, 2.7.2015

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 26/2015Pravosodju ne kaže dobro. Pa ne gre za delovne razmere, obremenitve ali zahtevnost nalog. Prav, ne rečem, da se kriza ne pozna, malo pri izobraževanju, malo pri literaturi, malo pri vzdrževanju, počasi vse drsi navzdol, tega ni mogoče skriti. Ni pa še kritično. Pravočasno prejemamo plače, dvigala in službena vozila večinoma delujejo, pošta redno prihaja na mizo in v računalnik. Če s tega zornega kota pogledamo stanje v domačem okolju, da ne omenjam položaja v svetu, nam gre razmeroma dobro, celo prav dobro.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Gnostiki

Hinko Jenull, 14.5.2015

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 19/2015Že dolgo občudujem samozavest, pogum in znanje kolegov, ki nam s televizijskih ekranov, po radijskih valovih ali v papirnih in elektronskih časopisnih stolpcih suvereno razlagajo odločitve v aktualnih pravosodnih zgodbah. Včasih ne mine več kot nekaj ur od izdaje sodb, ki obsegajo več deset, nemara celo sto strani, pa so že tu, pripravljeni razjasniti ne samo vsebino in pomen sprejete odločitve, ampak tudi razloge, ki so jo narekovali, njene globlje vzroke in pravne, pa tudi politične in druge, širše družbene posledice. Občasno so taki nastopi tudi poglobljeni, korektni, polemični, in zgodi se celo, da odgovori niso enoznačni, popreproščeni ali prepoznavno politično obarvani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Kje to piše

Hinko Jenull, 2.4.2015

Pravoznanstvo, Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 13/2015Znano vprašanje, ki ga v strokovni razpravi pravniki drug drugemu postavljajo, ko želijo opozoriti, da je najmočnejša argumentacija tista z neposredno in jasno oporo v zakonskem besedilu, ima lahko tudi drugačne, širše razsežnosti. Na primer: na prostor za zaslišanje priča pride z žvečilnim gumijem v ustih, plastenko vode v eni roki in z drugo roko v žepu. Na opozorilo, da se na tak način ne pristopa k sodišču in da bo moteče dodatke treba odstraniti, mirno vpraša: Kje pa to piše?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄6

Karikatura

Hinko Jenull, 12.2.2015

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 6/2015Po tragičnem terorističnem napadu na uredništvo pariške satirične revije Charlie Hebdo se je zahodni politični svet združil v obrambi svobode govora ter proti sovraštvu in nestrpnosti do tistih, ki mislijo ali verujejo drugače. Odločnost pri obrambi medijske svobode in pravice do javnega izražanja se je prepletala s skrbjo in strahom pred novimi žrtvami strelskih napadov in bombnih podvigov verskih in političnih skrajnežev. Da bomo v takih razmerah spet postali talci državne skrbi za varnost, je bilo pričakovano. Naša svoboda bo v sorazmerju s kakovostjo globalne obdelave podatkov, učinkovitostjo tajnih ukrepov ter hitrostjo in močjo policijskega orožja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Kako komentirate?

Hinko Jenull, 13.11.2014

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 44/2014Vsem piarovskim službam, medijskim svetovalcem in treningom javnega nastopanja navkljub (ali pa prav zaradi tega) ima naše pravosodje ves čas težave v komuniciranju s sredstvi javnega obveščanja. Med zahtevami po pojasnilih, ki jih bo "razumela tudi stara mama", in standardi strokovne doslednosti, kot jo narekujejo najzahtevnejši sodni postopki in poklicna etika, nikakor ne najde prave mere in primerne besede.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Za enovit petletni študij prava!

dr. Miha Juhart, 2.10.2014

Pravoznanstvo

dr. Miha Juhart, Pravna praksa, 38/2014Začetek študijskega leta je vselej priložnost za kritičen pogled na sistem izobraževanja pravnikov. Letošnji morda še posebej, saj študij na PF Univerze v Ljubljani končuje prva generacija študentov druge bolonjske stopnje. S tem pa se je bolonjska reforma pravnega študija v celoti uveljavila. Zato si lahko postavimo vprašanje, ali se je študij prava kakorkoli izboljšal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Enakost orožja

Hinko Jenull, 25.9.2014

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 37/2014Na prvi pogled se danes, ko s ponosom seštevamo za gospodarski kriminal in korupcijo izrečene krepke kazni, državni tožilci ne bi smeli pritoževati glede položaja in pooblastil v kazenskem postopku. Enakost procesnega orožja bi morala skrbeti predvsem nasprotno stran. Pa ni tako. Ne le, da sojenja v najpomembnejših zadevah niso končana, celoten boj zoper najhujše oblike kaznivih dejanj se je šele dobro začel. Vrsta dogodkov pa že kaže na nevarnost blokade kazenskega pravosodja, na izničenje sedanjih dosežkov, če ne v postopku samem, pa z drugimi sredstvi, z uporabo dodatnega, zunajprocesnega orožja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Olimpijski duh

Hinko Jenull, 27.2.2014

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 8/2014Zimske olimpijske igre so v zadnjih tednih obsedle narod do te mere, da je celo hude naravne nesreče in običajne politične katastrofe potisnil v ozadje. Še več, v času športnih vrhuncev je oživela klasična grška misel, da olimpijski duh narekuje nacionalno enotnost, mir pa je treba spoštovati tudi med sprtimi stranmi v vojni. Naše politične sile teh plemenitih civilizacijskih načel morda niso čisto iskreno prevzele, so se pa zaradi izjemnih uspehov športnikov uspele združiti vsaj pri izrekanju čestitk in vzdržati razprave o tem, katera vlada je bolj zaslužna za medalje ali kriva, da jih ni bilo še več.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Ura resnice

Hinko Jenull, 10.10.2013

Uprava, Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 39/2013Soočiti se bo treba z resnico. Nesmotrno zapravljanje, čezmerno zadolževanje in splošno slabo vodenje je že izničilo finančno suverenost Republike Slovenije. V sorazmerju z odvisnostjo od tujega denarja se iz dneva v dan zmanjšuje njena politična samostojnost. Plačilni primanjkljaj se postopno, vendar zanesljivo spreminja v demokratični deficit. Domači oblasti je vsak dan manj dovoljeno izvrševati voljo ljudstva, ubogati je treba gospodarje javnega dolga. Izgubi gospodarske tako sledi izguba politične suverenosti, v tem obsegu pa tudi pravne suverenosti, najprej in najbolj pri upravljanju države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄27

Kdo bo koga?

Hinko Jenull, 11.7.2013

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 27/2013Da se bodo razmerja med tremi vejami oblasti po dvajsetih letih uravnotežene in ustavno skladne zakonske ureditve v kratkem temeljito spremenila, ni dvoma. Presenečenja ne bo niti glede podpore predlogom Vlade za spremembo zakonov o sodiščih in
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄21

Katastrofično

Hinko Jenull, 30.5.2013

Pravoznanstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 21/2013Res je bila katastrofa, ampak predvsem za tiste, ki so v preteklih dneh površno in nestrokovno komentirali delo pravosodja v tej zadevi, in za vse, ki smo to poslušali. Katastrofalno je že dejstvo, da so nas mnogi ugledni kolegi (o odgovornosti za stanje na področjih, na katerih sami delajo, ni bilo besede) javno obsodili za kršitev ugleda pravne države, še preden so bila dejstva na mizi. Za pravosodje domneva nedolžnosti ne velja, mi smo odgovorni brez krivde, naši predstojniki naj odstopijo, ker je bila storjena napaka, če ni bila, pa zato, ker je niso našli. Strokovnjaki, ki to zahtevajo, pa ne ločijo med neposredno odgovornostjo, odgovornostjo predstojnika za opustitve dolžnih nalog in objektivno politično odgovornostjo vlade in ministra za stanje na določenem področju. To je katastrofa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(1) 45(1) 44(3)
41(1) 40-41(1) 39(2) 38(2)
37(1) 37-38(1) 36(1) 35-36(1)
29-30(2) 28(2) 27(2) 26(1)
25(1) 23(3) 22(1) 21(2)
20(2) 20-21(1) 19(1) 18(3)
16-17(1) 14(2) 13(2) 12(2)
10(2) 8(3) 7-8(1) 6(1)
6-7(1) 5(2) 4(2) 03-04(1)
3-4(1) 2(1) 1(2)

Leto objave

2019(1) 2018(2) 2017(6) 2016(5)
2015(4) 2014(4) 2013(4) 2012(9)
2011(4) 2010(5) 2009(2) 2008(3)
2007(1) 2005(3) 2004(2) 2002(1)
2000(1) 1997(2) 1996(1) 1995(1)

Področja

< Vsi 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov