O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 24 (od skupaj 24)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Od Marakeške pogodbe do spremembe ZASP

Zonta Tilen, Bogataj Jančič Maja, 22.11.2018

Intelektualna lastnina, Intelektualna lastnina

Tilen Zonta, dr. Maja Bogataj-Jančič, Pravna praksa, 45-46/2018Predstavljajte si, da stojite pred domačo knjižno polico, na kateri je sto knjig. Zaprete oči, in ko jih ponovno odprete, je na njej samo še ena naključno izbrana knjiga. Tolikšen je približno odstotek knjig, dostopnih večini slepih, slabovidnih in oseb z motnjami branja po svetu, kar poleg vseh ovir in tegob v njihovem vsakdanu dodatno prispeva k občutku izključenosti. Knjižna lakota (ang. book famine) je resen svetovni družbeni problem, h kateremu prispeva več dejavnikov; poleg finančnih in birokratskih ovir ljudem z okvarami vida in motnjami branja namreč vrata v svet knjig potencialno zapirajo tudi avtorske in sorodne pravice. To problematiko rešuje Marakeška pogodba o olajšanem dostopu do književnih del za slepe, slabovidne ali osebe z drugimi težavami z branjem (v nadaljevanju Marakeška pogodba), konvencija, ki je bila sprejeta v okviru Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (World Intellectual Property Organization, v nadaljevanju WIPO).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Avtorske pravice in izjema za izobraževanje - velika pričakovanja in velika razočaranja

Bogataj Jančič Maja, Krajnc Saša, 12.7.2018

Intelektualna lastnina, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Maja Bogataj-Jančič, Saša Krajnc, Pravna praksa, 27/2018Ali lahko učitelj svojim učencem predvaja pesem v razredu ali je to v nasprotju z avtorskim pravom? Zakaj jo lahko ponekod zakonito predvaja samo z zgoščenke, ne sme pa je predvajati s posnetka, ki je na voljo na spletu? Ali lahko učitelj za namene izobraževanja pripravi, predstavi in objavi predstavitev, v katero vključi videoposnetke ali druga tuja avtorska dela? Ali lahko takšno predstavitev svojim učencem ali svojim kolegom pošlje po e-pošti? Ali jo lahko razširja prek socialnih omrežij?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Ali je pravo pripravljeno na izzive umetne inteligence?

Jure Jakšić, 9.11.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jure Jakšić, Pravna praksa, 43/2017Razvoj umetne inteligence eksponentno narašča, prav tako tudi njena uporaba v vsakdanjem življenju. Umetna inteligenca je sistem, ki je ustvarjen umetno, a hkrati vsebuje karakteristike, ki so lastne človeku. Sposobna je učenja na podlagi izkušenj, razumevanja, logičnega sklepanja in reševanja zapletenih problemov. Kot taka pokuša imitirati človeško razmišljanje. Njena najimenitnejša lastnost je avtonomnost, ki se kaže v sprejemanju odločitev, ki so neodvisne od proizvajalca, programerja, imetnika ali končnega uporabnika, skratka človeka. S tem je povezana bojazen, da bi dolgoročno presegla človeško intelektualno zmožnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Na meji, pri šanku

Hinko Jenull, 13.7.2017

Republika Hrvaška

Hinko Jenull, Pravna praksa, 27/2017Odločbe mednarodne arbitraže o meji med Slovenijo in Hrvaško kljub pozivom naših politikov ne morem spoštovati. Lahko jo, kolikor me kot posameznika zadeva, zgolj upoštevam. Spoštovanja bi bila deležna, kakor velja za vsako razsodbo, če bi tribunal po skrbno izvedenem postopku na podlagi natančno ugotovljenega dejanskega stanja oblikoval odločitev, ki bi bila v skladu z zaupanim mandatom, in jo prepričljivo obrazložil. Dobili pa smo neprimerno, na hitro in z levo roko začrtano mejo, tako na morju kot na kopnem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

EU: Z majhnimi koraki v diktaturo

Mrva Blaž, Jesenko Miha, 6.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Pravoznanstvo

Blaž Mrva, Miha Jesenko, Pravna praksa, 14/2017V Ljubljani se je mudil britanski predavatelj, publicist, dolgoletni novinar pri državni televiziji BBC in konspirolog David Icke, ki trdi, da je v EU vedno manj svobode. Z njim smo opravili intervju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Evroskeptično

Hinko Jenull, 15.5.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Hinko Jenull, Pravna praksa, 19/2014Da ne bo pomote. Ne pridružujem se političnim opredelitvam, ki rade uporabljajo evroskeptično retoriko. Niti desnim, ki za tem izrazom velikokrat skrivajo skrajni nacionalizem, včasih do meja izključevanja ali celo rasizma, niti levim, ki v zadnjem času nastopajo v imenu združene socialistične Evrope.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄23

Evropski dan pomorstva

dr. Boris Jerman, 13.6.2013

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Boris Jerman, Pravna praksa, 23/2013Dne 30. maja 2013 se je v Garni hotelu v Kopru odvijal evropski dan pomorstva v organizaciji Društva za pomorsko pravo Slovenije in Mednarodnega propeler kluba pristanišča Koper. Dogodku primerno so bile vse teme obarvane evropsko in zasedba mednarodna, saj so se slovenskim razpravljavcem pridružili kolegi iz Hrvaškega društva za pomorsko pravo. Dogodek je bil razdeljen na dva dela. V prvem so predavatelji predstavili posamezne teme, tesno povezane z evropskim pravom, drugi del pa je bil namenjen neuradnemu čistopisu Pomorskega zakonika, ki ga je izdal Uradni list in za katerega je uvodna pojasnila napisal profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani dr. Marko Pavliha.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄22

Denarne obveznosti po izstopu države iz EMU

dr. Miran Jus, 7.6.2012

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Miran Jus, Pravna praksa, 22/2012Zdaj, ko grški izstop iz Evropske (monetarne) unije (E(M)U) ni več zgolj hipotetičen, temu pa bi lahko sledile tudi nekatere, in to ne zgolj periferne države evroobmočja, se znova postavljajo tudi "manj dramatična" vprašanja sprememb monetarnih sistemov in vpliva teh sprememb na denarne obveznosti. Posebne spremembe monetarnih sistemov so namreč lahko tudi primeri, ko neka država ali skupina držav zapusti dotedanjo zanjo bolj ali manj optimalno valutno območje, tj. monetarno unijo, in skupno valuto nadomesti s svojo staro ali novo nacionalno valuto, praviloma z določeno uradno rekurentno zvezo, pravili konverzije itd. Če pri tem monetarna unija ne razpade in skupna valuta ne preneha obstajati, je na primer pravni položaj pogodbenih strank iz preostalih držav v različnih mednarodnih poslovnih razmerjih, pri katerih so njihove medsebojne obveznosti denominirane v dotedanji skupni valuti, ob takih monetarnih spremembah lahko precej manj predvidljiv kot v primeru drugih monetarnih kriz in katastrof, še zlasti ob stihiji in nenadziranem izstopu ter ob neizdelanih ali pomanjkljivih pravilih za take primere. Verjetno pa ob uresničitvi takih scenarijev to niti ne bi bil največji problem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄43

Uveljavljanje načela otrokovih koristi ne sme voditi v arbitrarnost

mag. Tadeja Jelovšek, 10.11.2011

Varstvo človekovih pravic

mag. Tadeja Jelovšek, Pravna praksa, 43/2011S. I. proti Sloveniji, št. 45082/05, 13. oktober 2011 Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je proti Sloveniji izdalo novo sodbo s področja družinskega prava. Pritožnik se je v svojem imenu in v imenu svojih dveh otrok na ESČP pritožil zaradi domnevne
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄42

Evropa zdaj, dvajset let pozneje

Hinko Jenull, 28.10.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Hinko Jenull, Pravna praksa, 42/2010Evropa zdaj - za evropsko kakovost življenja, je bilo geslo, s katerim je Zveza komunistov Slovenije odpirala vrata v prihodnost. Po dvajsetih letih nekdanja vodilna politična sila znova upravlja državo, v spremenjenih mednarodnih in domačih ra
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄28

Ocena iz verouka lahko diskriminira

Jan Jeram, 15.7.2010

Varstvo človekovih pravic

Jan Jeram, Pravna praksa, 28/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄27

Položaj burke v Evropi

Jan Jeram, 8.7.2010

Varstvo človekovih pravic

Jan Jeram, Pravna praksa, 27/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄26

Nova pravila MTZ za garancije na zahtevo

dr. Miran Jus, 1.7.2010

Trgovina in carine

dr. Miran Jus, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄43

So spletnemu piratstvu štete ure?

Jan Jeram, 5.11.2009

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jan Jeram, Pravna praksa, 43/2009Po tem, ko je Ustavni svet nedavno razveljavil zakon, s katerim se je francoska vlada želela boriti proti spletnemu piratstvu, je francoski parlament sprejel nov zakon, ki odpravlja pomanjkljivosti prejšnjega besedila. Svet je ustavnost novega zakona skoraj v celoti potrdil, s čimer je prižgal zelen...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄26

Dostop do interneta je človekova pravica

Jan Jeram, 2.7.2009

Varstvo človekovih pravic

Jan Jeram, Jan Jeram, Pravna praksa, 26/2009Francoski Ustavni svet je nedavno odločal o ustavnosti novega zakona, s katerim se je vlada želela odločneje zoperstaviti spletnemu piratstvu. Svet je razveljavil najpomembnejši ukrep, ki ga je predvidel zakon. Upravni organi tako uporabnikom ne bodo smeli odklapljati internetnih povezav, saj je za ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄21

Razlikovanje med vojaki glede veljavnosti EKČP ni upravičeno

Jan Jeram, 28.5.2009

Varstvo človekovih pravic

Jan Jeram, Jan Jeram, Pravna praksa, 21/2009Britansko vrhovno sodišče je v zadevi Smith odločilo, da razlikovanje med vojaki, ki so v bazi, in tistimi zunaj nje ni upravičeno. Vsak britanski vojak v Iraku ima dovolj močno vez z Združenim kraljestvom, da je pod njegovo jurisdikcijo in zanj zato velja Evropska konvencija o človekovih pravicah (...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄18

Novo razvrščanje, označevanje in pakiranje snovi ter zmesi - uredba GHS

Tatjana Humar-Jurič, 7.5.2009

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Semira Hajrlahović-Mehić, Tatjana Humar-Jurič, Tatjana Humar-Jurič, Pravna praksa, 18/2009V EU se lahko za razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih kemikalij uporabljajo določbe "stare" zakonodaje, ki je utemeljena na direktivah 67/548/EGS1 (DSD) in 1999/45/EC2 (DPD), pa tudi nove, tj. uredbe GHS3 (Globally Harmonised System). Slednja je namreč začela veljati z 20. januarjem 2009. ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄6

Zbirke biometričnih značilnosti v EU

Gregor Janc, 12.2.2009

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Gregor Janc, Gregor Janc, Pravna praksa, 6/2009Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP)1 določa, da je biometrična značilnost občutljiv osebni podatek, če je z njegovo uporabo mogoče določiti posameznika. Zato je koristno prikazati zdajšnje in prihodnje zbirke osebnih podatkov, ki vsebujejo tudi biometrične značilnosti. Omejil se bom na zbirke, k...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄49-50

Med svobodo govora in pravico do zasebnosti na internetu

Jan Jeram, 18.12.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jan Jeram, Jan Jeram, Pravna praksa, 49-50/2008Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) se je nedavno v zadevi, v kateri je tehtalo med pravico do svobode govora na internetu in pravico do zasebnosti, postavilo na stran slednje. V zadevi K. U. proti Finski je odločilo, da bi država morala omogočati identifikacijo osebe, ki je na medmrežju ob...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄31-32

Referendum pred ratifikacijo Lizbonske pogodbe ni nujen

Jan Jeram, 21.8.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jan Jeram, Jan Jeram, Pravna praksa, 31-32/2008Med postopkom za ratifikacijo Lizbonske pogodbe v Združenem kraljestvu1 je angleški državljan Stuart Wheeler pred Višjim sodiščem (High Court of Justice) začel postopek,2 v katerem je zahteval, da sodišče zaustavi ratifikacijo in odloči, da je nujna izvedba referenduma.3 Sodišče se je v sodbi med dr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄23

Schengen danes da, jutri ne?

Gregor Janc, 12.6.2008

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Gregor Janc, Gregor Janc, Pravna praksa, 23/2008Slovenija je skupaj še z osmimi1 novimi državami članicami konec marca letos vstopila v schengenski prostor. Občanom najbolj znana posledica vstopa je odprava mejnega nadzora na notranjih mejah. Še pred dokončnim vstopom Slovenije v schengenski prostor je bilo iz sredstev javnega obveščanja slišati,...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄38

Še o odobritvi zdravljenja v drugi državi članici EU

Eva Godina-Jalen, 4.10.2007

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Eva Godina-Jalen, Pravna praksa, 38/2007univ. dipl. pravnica, vodja oddelka za mednarodno zdravstveno zavarovanje, Direkcija, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Anže Erbežnik je v PP, št. 35/2007, zapisal: "Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot veljajo v Republiki Sloveniji, ne omogočajo pravno sprejemljivega odloč...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄2

Pristopna strategija na zakonodajnem področju

Lojze Janko, 5.2.1998

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lojze Janko, Pravna praksa, 2/1998Vključitev v Evropsko unijo Na vprašanja, ki so podobna tako v Evropski uniji, kot so (bila) aktualna tudi v Sloveniji, naj bi odgovorila Strategija Republike Slovenije za vključitev v Evropsko unijo(*1), tako da bi ponudila tudi osnovna izhodišča, v zvezi s katerimi bi se v prihodnje (na tem mes...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄9

Harmonogram

Lojze Janko, 15.5.1997

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lojze Janko, Pravna praksa, 9/1997Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo je na podlagi prispevkov vseh petnajstih ministrstev marca letos pripravila v obliki preglednice prvi celoviti pregled usklajenosti zakonov Republike Slovenije s priporočili Bele knjige. Preglednica, t. i. "harmonogram" je pripravljena na podlagi vzo...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(24)

Leto objave

2018(2) 2017(3) 2014(1) 2013(1)
2012(1) 2011(1) 2010(4) 2009(5)
2008(3) 2007(1) 1998(1) 1997(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.3. MEDNARODNI DVOSTRANSKI AKTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJ KLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov