O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 172
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 4297)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Ugovor tretjega zoper izvršbo

Dida Volk, 7.2.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 5-6/2019V izvršilnem postopku nastopata (samo) dve stranki: upnik kot aktivna stranka, ki predlaga izvršbo, ter dolžnik kot pasivna stranka, zoper katerega je predlagana oziroma dovoljena izvršba. Izjemoma pa lahko pravno sredstvo vloži tudi nekdo, ki ni stranka postopka. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ga v določbi 16. člena, kjer so obrazloženi posamezni izrazi, uporabljeni v zakonu, sicer (nedosledno) imenuje udeleženec, vendar se je tako v praksi kot tudi v poglavju o ugovoru tretjega uveljavil izraz "tretji". Ugovor tretjega sicer ni tako pogost, kot je ugovor dolžnika, vendar se zaradi specifičnega položaja tretjega pojavljajo številna vprašanja v (sodni) praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Kako se lahko upremo zasebnim cenzorjem?

Igor Vuksanović, 24.1.2019

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 4/2019Svoboda govora (izražanja) iz 39. člena Ustave oziroma iz 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) je nič več in nič manj kot temelj demokratične družbe. Ustavno sodišče (ki se praviloma sklicuje tudi na odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice - ESČP) je to že večkrat poudarilo. V 11. členu svobodo izražanja in obveščanja varuje tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina), ki se po prvem odstavku 51. člena uporablja, ko države članice izvajajo pravo EU. Praviloma je glavni "nasprotnik" svobode govora država, ki z zakoni in odločitvami pristojnih organov omejuje in kaznuje tiste, ki so prekoračili meje dopustnega govora. Vendar je država prek svojih sodišč (in ustavnih sodišč) tudi glavni "branilec" svobode govora, ki lahko razveljavi oziroma odpravi neutemeljene sankcije. Kaj pa tedaj, ko nas cenzurira (praviloma povsem neobrazloženo) zasebnik, ki se pri tem sklicuje, da lahko počne, kar hoče, ker je pač lastnik spletne platforme, socialnega omrežja, finančne infrastrukture? Ne mislite, da se to ne dogaja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Metodološki pristopi k odnosu med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 24.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 4/2019V prejšnji številki Pravne prakse sem opredelil pogodbe treh vrst: tiste, ki so podlaga za storitev kaznivega dejanja, tiste, ki so kazensko nedopustne, in tiste, ki so sklenjene na kazensko nedopusten način. Tokrat obravnavo nadaljujem in dokončujem z nekaterimi teoretičnimi stališči in metodološkimi pristopi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Razmerja med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 17.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 3/2019Čeprav v pravni doktrini zanemarjeno, je vprašanje razmerij med pogodbo in kaznivim dejanjem še kako pomembno in aktualno. Pomembno, ker je od natančne analize teh razmerij odvisno, ali in kdaj je pogodba neveljavna; aktualno, ker se v sodobni ekonomiji številna kazniva dejanja izvajajo ravno s pogodbami ali s kombinacijami medsebojno povezanih pogodb. Mislimo npr. na javna naročila, ki so izid predhodnega koruptivnega ravnanja, na poslovne goljufije in na goljufije na škodo države, Evropske unije ali drugih subjektov, na oškodovanje upnikov, na lažne stečaje ipd. Namen tega prispevka je prikazati še neobdelana polja v pravni doktrini, kjer se pogodbe stikajo s kriminalnimi ravnanji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Ko delavec odide sredi delovnega dne

Matej Vošner, 17.1.2019

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 3/2019Sredi delovnega dne je delavec nadrejenemu povedal, da se mu ne da več delati, nakar je oddal ključ in odšel iz podjetja. • Ali takšno ravnanje delavca lahko predstavlja delavčevo konkludentno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali sta konkludentna ter ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi pri nas pravno upoštevni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Prepoved poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku - drugi del

mag. Luka Vavken, 17.1.2019

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 3/2019Errare humanum est, sed in errore perseverare dementis.Nauk tega latinskega reka me je spodbudil k ponovnemu pisanju o prepovedi poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku. Ko sem pred dvema letoma objavil članek z naslovom Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku, sem (upam, da zgolj v enem delu) napravil napako. Ta je "dokazana" z nedavno sodbo Vrhovnega sodišča v prekrškovni zadevi, ki jo obravnavam tokrat. Preden razkrijem, kje se je skrivala napaka oziroma bolje rečeno napačno predvidevanje, želim poudariti nesporno dejstvo: vprašanja, povezana s prepovedjo poznega navajanja dokazov (vsaj na področju kaznovalnega prava), v pravni dogmatiki, predvsem pa v sodni praksi niso in nikoli ne bodo do konca razrešena. Odločitev, ali je sodišče dokaz utemeljeno zavrnilo, ker je bil predlagan prepozno, bo na koncu vedno odvisna od okoliščin konkretnega primera: kompleksnosti obravnavane zadeve, vprašanja, ali je obramba imela dovolj časa in možnosti za pripravo obrambe, okoliščine, ali je med postopkom prišlo do obrata, ki ga stranka ni mogla pričakovati, trenutka, kdaj je stranka izvedela za določen dokaz ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄49-50

Uveljavljanje terjatev, nastalih po začetku postopka zaradi insolventnosti

Dida Volk, 20.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dida Volk, Pravna praksa, 49-50/2018V zadnjih letih se je število postopkov zaradi insolventnosti izrazito povečalo. Največji porast števila začetih postopkov beležimo pri postopkih osebnega stečaja, in sicer od uveljavitve novele ZFPPIPP-F decembra 2013 naprej, saj so dolžniki - predlagatelji začetka postopka osebnega stečaja - oproščeni predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Tudi (nova) možnost poenostavljene prisilne poravnave, uvedena z novelo ZFPPIPP-E, je postala očitno "zanimiva" za insolventne dolžnike. V obeh postopkih, osebnem stečaju in poenostavljeni prisilni poravnavi, pa terjatve upnikov, ki so nastale po začetku postopka, pogosto niso poravnane.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Pravice storilcev nad pravicami učenk - žrtev?

Igor Vuksanović, 13.12.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Osnovno šolstvo

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 48/2018Časopis Dnevnik je poročal o težko razumljivi uvedbi kazenskega postopka zoper ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca. Državno tožilstvo mu očita kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, ker je leta 2013 zadnje tri dni šolskega leta dva devetošolca efektivno "suspendiral" od pouka (prepovedal vstop v šolo in udeležbo pri šolskih aktivnostih). S tem jima je dejansko onemogočil udeležbo na zaključnem izletu, na valeti in pri podelitvi spričeval. Suspendiranca sta sicer kljub temu spričevali dobila in zaključila šolanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Poskusno delo v zakonodaji in praksi

Matej Vošner, 13.12.2018

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 48/2018Namen prispevka je predstavitev instituta delovnega prava, ki se pojavlja v začetni fazi delovnopravnega razmerja med delavcem in delodajalcem in je v praksi zelo pogost. Načeloma je namenjen obema, tako delavcu kot delodajalcu, a se v praksi pogosto izkaže, da prevladuje delodajalčev interes po njegovi vključitvi v pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar slednja dobiva značaj adhezijske pogodbe. V prispevku bo predstavljena aktualna ureditev poskusnega dela pri nas, s poudarkom na ključnih dilemah in odprtih vprašanjih, ki se pojavljajo v (sodni) praksi, na koncu pa sledi še kratka predstavitev ureditve poskusnega dela v Avstriji in Nemčiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Načelo medsebojnega priznavanja blaga mora upoštevati slovenske pravilnike in zakonodajo

mag. Vinko Volčanjk, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Vinko Volčanjk, Pravna praksa, 47/2018V Pravni praksi št. 41-42 z dne 25. oktobra 2018 je bil objavljen prispevek dr. Janje Hojnik, ki v okviru načela medsebojnega priznavanja blaga opisuje primer opomina Evropske komisije Sloveniji v zvezi z omejevanjem pri namestitvi in uporabi aktivnih strelovodov (Early Streamer Emission - ESE) na stavbah v Sloveniji. Prispevek enostransko obravnava omenjeno vprašanje in že prejudicira zaključke postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Hladen tuš za kreditojemalce v švicarskih frankih

Igor Vuksanović, 6.12.2018

TRGOVINA, Banke in hranilnice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 47/2018Vrhovno sodišče je javnost seznanilo s pomembno odločitvijo v sporu med banko in kreditojemalci v švicarskih frankih (sodba in sklep št. II Ips 195/2018, z dne 25. oktobra 2018, s katerima sta potrjena sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št. II Cp 1977/2017, z dne 1. marca 2018). Poenostavljeno in skrčeno lahko to odločitev označimo kot zavrnitev zahtevka kreditojemalcev na ugotovitev ničnosti dveh pogodb o deviznem kreditu in sporazuma o zavarovanju terjatve v obliki notarskega zapisa ter na izbris domnevno neveljavne vknjižbe hipoteke banke na nepremičninah kreditojemalcev. Pogodbe so predvidevale, da se anuiteta plačuje v frankih; če pa kreditojemalec na računu vsakokrat ni zagotovil kritja v frankih, je banka posegla po njegovih evrskih sredstvih, ki jih je preračunala v franke po tečaju na dan bremenitve računa. Taka pogodbena ureditev je breme kasnejše visoke rasti vrednosti franka v celoti prenesla na stranko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄45-46

Grožnja in vprašanje neveljavnosti pogodbe

dr. Luigi Varanelli, 22.11.2018

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 45-46/2018Z odločbo, opr. št. II Ips 281/2017, z dne 1. februarja 2018 je Vrhovno sodišče zagovarjalo stališče, na podlagi katerega je v primerih, ko izrečena grožnja jasno in očitno nasprotuje tako temeljnim ustavnim načelom kot prisilnim predpisom, pogodba, ki je bila sklenjena zgolj zaradi strahu, ki ga je takšna grožnja povzročila, nična na podlagi 86. člena OZ. Z navedenim prispevkom nameravam komentirati zgoraj navedeno stališče naše najvišje instance, izraziti nekatere pomisleke in utemeljiti nekaj dilem, ki izvirajo iz komentirane sodne odločbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pojmovni okvir in empirična metodologija za merjenje večdimenzionalne ideologije na sodiščih

Avbelj Matej, Šušteršič Janez, Vatovec Katarina, Jevšek Pezdir Ana, Letnar Černič Jernej, Šušteršič Snežana, 15.11.2018

Sodišča

Matej Avbelj, Janez Šušteršič, Katarina Vatovec, Ana Jevšek Pezdir, dr. Jernej Letnar-Černič, Snežana Šušteršič, Pravna praksa, 44/2018Kako ideološka so naša sodišča? To vprašanje ostaja v akademskih in širših strokovnih pravnih krogih še naprej precejšnja redkost. Primerjalni pregled vodilne znanstvene literature o ideologiji na sodiščih kaže, da je z izjemo ZDA pravna znanost šele v začetni fazi preučevanja tega pojava. Tako obstajajo velike razlike med ZDA, kjer je empirični pristop k pravu, ki je potreben za preučevanje vloge sodne ideologije, že nekaj časa dobro razvit, in Evropo ter preostalimi deli sveta, kjer se je ta disciplina začela pojavljati šele v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Primer Strehovec: ko javno udejanjanje verske svobode postane kaznivo dejanje

mag. Sebastijan Valentan, 8.11.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 43/2018Na družbenih omrežjih v Sloveniji (pa tudi izven njenih meja) so se pojavili profili Tudi jaz sem Tadej! Mnogi so na ta način izrazili podporo duhovniku in patru ter docentu na Teološki fakulteti dr. Tadeju Strehovcu, zoper katerega je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani na predlog petnajstih tožiteljev začelo kazenski pregon zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Storil naj bi ga s tem, ko je na spletni strani 24kul.si dopustil objavo prispevka z naslovom Seznam članov abortivnega lobija, ki nasprotuje pravici do življenja nerojenih punčk in fantkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄43

Sodna poravnava in kazenski postopek

mag. Milan Vajda, 8.11.2018

Kazenski postopek

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 43/2018Sodno prakso kot pravno dragotino in pravno tradicijo v pravnem sistemu praviloma oblikujejo instančna sodišča, ko obravnavajo redna in izredna pravna sredstva, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, pa tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ko obravnava vprašanja, povezana s človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Vendar pa se je na enem od naših štiriinštiridesetih okrajnih sodišč 21. marca 2018 zgodil zelo zanimiv precedenčni primer, ko je bila v kazenski zadevi na glavni obravnavi sklenjena t. i. sodna poravnava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Verjeti ali vedeti

Igor Vuksanović, 25.10.2018

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 41-42/2018Jerry Allen Coyne je ameriški evolucijski biolog, znan po odmevnih javnih razpravah z zagovorniki teorije kreacionizma, ki je sicer prisotna v številnih ameriških javnih in zasebnih šolah. Ljubljanska založba UMco je letos izdala Coynovo knjigo Verjeti ali vedeti s podnaslovom Zakaj sta znanost in religija nezdružljivi. Knjiga na 417 straneh ima privlačno grafično podobo in vsebuje avtorjev predgovor, podroben seznam uporabljenih virov, končne opombe in zelo uporabno imensko in stvarno kazalo. Čeprav avtor knjigo namenja širšemu občinstvu "razgledanih laikov", njena bibliografska opremljenost jasno kaže, da prihaja iz znanstvenega miljeja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Kako izboljšati zaupanje v sodstvo s postopkovno pravičnostjo?

mag. Jaša Vrabec, 25.10.2018

Sodišča

mag. Jaša Vrabec, Pravna praksa, 41-42/2018Dne 25. oktobra Svet Evrope in Evropska komisija že petnajstič obeležujeta evropski dan sodstva, ob katerem države članice prirejajo dogodke, ki približujejo sodstvo in razumevanje pravic državljanom. Slovenija je tako že večkrat izvedla predavanja o sodstvu za študente, predstavitve poklica sodnika, obiske sodišč in podobno. Tokrat bo ob tem dogodku zaživela spletna stran z osnovnimi informacijami o sodstvu in sodnih postopkih nasodiscu.si, ki je del široko zastavljenega projekta Postopkovna pravičnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Ponovno soglasje članov sindikata za obdelavo osebnih podatkov

Matej Vošner, 25.10.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 41-42/2018Ali mora sindikat od svojih članov, ki so že pred časom pristopili v sindikat, ponovno pridobiti njihova soglasja za obdelavo osebnih podatkov, in sicer tokrat v skladu s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR)? Je dopustno, da se pristopna izjava v sindikat prilagodi zahtevam GDPR samo glede prihodnjih članov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Univerzalni periodični pregled države v Svetu OZN za človekove pravice in vloga civilne družbe

mag. Sebastijan Valentan, 12.10.2018

Organizacija Združenih narodov, Varstvo človekovih pravic

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 39-40/2018Ob besedi pregled običajno pomislimo na zdravniškega, ki se zahteva pred začetkom nove službe ali pa na rutinski pregled pri osebnem zdravniku. V prispevku obravnavam neki drugi pregled, ki pa je omenjenemu nekoliko podoben. Gre za postopek v Svetu OZN za človekove pravice (Svet), ki vsakih nekaj let opravi pregled države, da preveri, kakšna je njena "kondicija" pri spoštovanju človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Posredovanje osebnih podatkov med zavarovalnicami

Matej Vošner, 12.10.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2018Ali si zavarovalnici (prejšnja in zdajšnja) lahko izmenjata podatke o posamezniku kot o stranki (ime in priimek, tip zavarovanja, prijavljene škode ipd.) brez posameznikove privolitve in kakšna je pravna podlaga za takšno ravnanje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Poskusno delo

Matej Vošner, 12.10.2018

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2018Delodajalec in delavec sta sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in sicer za čas opravljanja poskusnega dela. Ali se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko zakonito sklene za obdobje opravljanja poskusnega dela in ali se v pogodbi o zaposlitvi za določen čas sploh lahko dogovori poskusno delo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄38

Osebni podatki pri odprtju trajnika na šoli

Matej Vošner, 4.10.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Plačilni promet

Matej Vošner, Pravna praksa, 38/2018Pobudnik je na osnovni šoli želel odpreti trajnik za plačevanje stroškov, pri čemer je administratorka osnovne šole najprej zahtevala kopijo osebnega dokumenta, nato pa še vpogled v osebni dokument. Ali je zahtevanje kopije osebnega dokumenta oziroma vpogled v osebni dokument za odprtje trajnika dopustno in potrebno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Osebni podatki delavcev na gradbišču

Matej Vošner, 27.9.2018

VARSTVO PRI DELU, Uprava

Matej Vošner, Pravna praksa, 36-37/2018Kako Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov ureja področje seznama zaposlenih, ki v času gradnje vstopajo na gradbišče, torej seznama, ki se mora posredovati investitorju oziroma glavnemu izvajalcu za vsako gradbišče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Je res treba širiti pojem prepovedanega sovražnega govora?

Igor Vuksanović, 27.9.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 36-37/2018Člen 297 Kazenskega zakonika (KZ-1) vsebuje inkriminacijo "javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Besedilo prvega odstavka 297. člena KZ-1 se glasi: "Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let." Prav temeljna oblika tega dejanja, urejena v prvem odstavku 297. člena KZ-1, je predmet mojega tokratnega komentarja. Zaradi ekonomičnosti bom zanjo uporabljal poljuden izraz "sovražni govor". Vendar naj uporaba tega izraza ne zavede; kazenskopravno pojem sovražnega govora ni in ne more biti enak rabam na splošnem, sociološkem, literarnem in drugih področjih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Soglasja polnoletnih dijakov za vpogled staršev v njihove ocene

Matej Vošner, 20.9.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Srednje šolstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 35/2018Pobudnik se je na Informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil glede soglasja polnoletnih dijakov za vpogled staršev v njihove ocene.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 ... 172 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(4297)

Leto objave

2019(56) 2018(77) 2017(58) 2016(335)
2015(364) 2014(378) 2013(367) 2012(415)
2011(425) 2010(451) 2009(158) 2008(167)
2007(125) 2006(67) 2005(120) 2004(128)
2003(130) 2002(116) 2001(102) 2000(64)
1999(86) 1998(34) 1997(27) 1996(15)
1995(12) 1994(8) 1993(5) 1992(5)
1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov