O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Status rimskih univerz Svetega sedeža in podeljevanje slovenskih štipendij

mag. Sebastijan Valentan, 18.7.2019

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 28-29/2019Slovenski državljani, ki študirajo na univerzah Svetega sedeža v Rimu (papeške univerze), so si vrsto let neuspešno prizadevali za to, da bi za čas študija v skladu s slovensko zakonodajo pridobili štipendijo, do katere so vsekakor upravičeni. Do preobrata je prišlo šele letos na podlagi dopisa centra ENIC-NARIC (CIMEA) Italija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Zmanjševanje razlik med kazenskim in prekrškovnim postopkom

mag. Luka Vavken, 11.7.2019

Kazenski postopek, Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 27/2019Znana je misel, da so edina prava stalnica v življenju spremembe. To še toliko bolj velja za pravo, na spreminjanje katerega vplivata kar dva dejavnika: na eni strani zakonodajalec, ki skuša z normativnimi spremembami slediti potrebam družbe, na drugi strani sodišča, ki občasno celo mimo prvotnih želja zakonodajalca z razlago postavljenega prava ustvarjajo tako imenovano živo pravo (ang. case law). Nič drugače ni na področju prekrškovnega prava. Še več: ta pravna panoga predstavlja vzorčen primer razvoja določenega pravnega področja v smeri zagotavljanja višje ravni varstva človekovih pravic posameznika v razmerju do države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Kako pravno zavezujoče nadomestiti vsebino sklepov Vlade o spornih vprašanjih iz Splošnih dogovorov v zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 11.7.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Civilni sodni postopki

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 27/2019Vlada je na 31. redni seji dne 16. maja 2019 sprejela Sklep, s katerim je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019 (v nadaljevanju SD19) znižala zgornjo mejo, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb. Meja za odklanjanje je bila znižana z 2.100 na 1.895 glavarinskih količnikov, čeprav mesečno povprečje na državni ravni za ambulanto družinske medicine presega obe števili in naj bi v juniju 2019 znašalo 2.436 glavarinskih količnikov. Sklep Vlade ne posega v obstoječe obračunske modele in način plačevanja zdravstvenih storitev. Nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine s finančnimi posledicami naj bi bil opredeljen v Aneksu št. 2, ki naj bi ga Vlada sprejela julija 2019. Ker je Vlada sprejet sklep k Aneksu št. 1 kljub temu označila za pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine, sem se vprašala, ali sprejetje Sklepa, ki nima finančnih posledic, prinaša vsaj kakšne pravne posledice bodisi v obliki splošne veljavnosti kot predpisa bodisi v obliki veljavnosti za stranke SD19. V ta namen sem preučila obstoječo ustavnosodno presojo in sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Ustna obravnava ESČP v zadevi Slovenija proti Hrvaški

Luka Vlačić, 4.7.2019

Varstvo človekovih pravic

Luka Vlačić, Pravna praksa, 26/2019Dne 12. junija 2019 je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) potekala ustna obravnava v meddržavni tožbi Slovenije proti Hrvaški (zadeva, št. 54155/16), v kateri zahtevek Slovenije za pravično odškodnino znaša 429,5 milijona evrov. Ustna obravnava je bila namenjena predstavitvi argumentov v zvezi s pristojnostjo ESČP in dopustnostjo meddržavne tožbe, v članku pa so na podlagi video posnetka predstavljeni nekateri izseki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Kaj bo za nami - skrb za otroke s posebnimi potrebami

mag. Gregor Velkaverh, 4.7.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Gregor Velkaverh, Pravna praksa, 26/2019Rotarijski klub Koper - Capodistria in Rotary club Muggia iz Milj sta 9. marca 2019 v prostorih Mladinskega letovišča in zdravilišča Debeli rtič organizirala posvet z naslovom "Kaj bo za nami - Dopo di noi". Zbrali so se predstavniki vlad, državnih organov, strokovnjaki in člani/predstavniki nevladnih organizacij, starši otrok s posebnimi potrebami in rotarijci iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Posvet je bil namenjen izmenjavi izkušenj in predstavitvi modelov urejanja skrbi za osebe s hudimi oblikami prizadetosti. V središču pozornosti je bilo vprašanje, kako urediti skrb za otroke, ki se rodijo s hudo prizadetostjo/posebnimi potrebami ali pa do te pride zaradi bolezni ali nezgode, po tem, ko ti otroci izgubijo starše.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Stvari ali čuteča bitja

dr. Luigi Varanelli, 4.7.2019

Pravoznanstvo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 26/2019Letos mineva petstota obletnica smrti Leonarda da Vincija. Leonardo je bil vizionar zlatega kova. Za dolgo brado in visokim čelom se je skrivala edinstvena osebnost, ki je gojila interese na vseh področjih človekovega znanja in dosegla neslutene višave, ki še vedno fascinirajo tudi sodobnike. Tu ne nameravam govoriti in opisovati njegovega opusa ali njegovih odkritij na področju tehnike niti njegove svobodomiselnosti na področju družbe, ljubezni in spolnosti, saj so to naredili že drugi. Rad pa bi bralcem razodel nekatere vidike njegove osebnosti, ki so manj znane, a zaradi tega nič manj pomembne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Konvencijske zahteve pri ugotavljanju veljavnosti odstopa člana parlamenta

Luka Vlačić, 20.6.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 24-25/2019V nedavni zadevi G. K. proti Belgiji se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) srečalo s primerom nekdanje belgijske senatorke, ki je nekaj dni po podaji odstopne izjave le-to preklicala ob zatrjevanju, da je bila v odstop prisiljena. Mali senat ESČP je presodil, da je zaradi nezadostnih procesnih varovalk pred arbitrarnostjo v postopku ugotavljanja veljavnosti njenega odstopa prišlo do kršitve pravice do svobodnih volitev iz 3. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Povrnitev potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku

mag. Luka Vavken, 20.6.2019

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 24-25/2019Na prvi pogled se zdi, da povrnitev stroškov kazenskega postopka ne odpira ravno pomembnih pravnih vprašanj. Večina pravnikov ob tem najprej pomisli na mučno seštevanje in pregledovanje posameznih postavk v odvetniških stroškovnikih, predloženih po končanem kazenskem postopku. Načeloma gre za tehnično opravilo, ki sicer terja marljivo in natančno delo, ne zahteva pa intelektualnega napora, ki je praviloma potreben za presojo pravnih in dejanskih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o obdolženčevi krivdi. Še manj verjetno se zdi, da so vprašanja, povezana s povrnitvijo potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku, lahko predmet odločanja Vrhovnega sodišča ter da mora Vrhovno sodišče za pravilno razlago določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se nanašajo na to področje, ter za zagotovitev enotne uporabe prava uporabiti določbe Ustave Republike Slovenije (Ustava) in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Praviloma gre namreč za dejanska vprašanja, povezana z višino stroškov obdolženčevega zastopanja, ki na Vrhovnem sodišču, katerega predmet odločanja so pravna vprašanja, nimajo mesta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Kako naj lastnik nepremičnine reši problem skvoterjev?

Igor Vuksanović, 20.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 24-25/2019Mestna občina Ljubljana (MOL) ima velike težave s povrnitvijo posesti svoje lastnine v nekdanjem tovarniškem kompleksu Roga (Rog), ki ga trenutno zaseda množica agresivnih anarhističnih skvoterjev, ki so sposobni predvsem brezdelja in trosenja oguljenih floskul o "strukturnem nasilju kapitalistične družbe" (imenoval jih bom "rogovci"). Kljub temu da je MOL pridobil več pravnomočnih sodb proti nekaterim posameznikom, ki so izvrševali posest Roga, rogovci že grozijo, da to ne bo nič zaleglo. Največji problem je, da utegnejo imeti prav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

O ministrih brez ministrstev

dr. Dejan Valentinčič, 13.6.2019

Vlada, Uprava

dr. Dejan Valentinčič, Pravna praksa, 23/2019Poslanci vladne koalicije so na začetku leta v parlamentarni postopek vložili predloga novel Zakona o vladi Republike Slovenije in Zakona o državni upravi, s katerima bi se povečalo število državnih sekretarjev na določenih ministrstvih in vladnih službah. Po sedanji ureditvi lahko imajo ministri po dva državna sekretarja, izjema so finančni minister, ki lahko ima štiri, in ministra brez listnice, ki lahko imata po enega. Po predlogu bi ministrstvi za izobraževanje in gospodarstvo namesto dveh dobili tri državne sekretarje, ministrstvo za zdravje pa štiri. Mediji so bili najbolj kritični do dejstva, "da bosta tudi ministra brez listnice, celo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dobila namesto enega kar dva namestnika". Predlog je bil zaustavljen na matičnem parlamentarnem odboru in je torej padel v vodo. V prispevku se ne ukvarjam s potrebo po novih državnih sekretarjih, ampak aktualno vprašanje vzamem kot iztočnico za obravnavo razlik med "običajnimi" ministri in tistimi brez listnice, njihovega namena in pristojnosti pri nas in v izbranih drugih državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?

Igor Vuksanović, 13.6.2019

Obligacije

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 23/2019Mojo pozornost je pritegnil sklep Vrhovnega sodišča (VS), št. II Ips 315/2017, z dne 14. februarja 2019. Tožnik je zahteval plačilo odškodnine od države, ker mu je policija 21. aprila 2008 zasegla in šele 16. februarja 2009 vrnila osebni avtomobil. Do zasega je prišlo, ker je bilo vozilo evidentirano kot ukradeno v Schengenskem informacijskem sistemu (v nadaljevanju SIS). Vrhovno sodišče je zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti (na prvih dveh stopnjah) razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po moji oceni je v prid tožnika sprejelo dvomljiva stališča glede protipravnosti in vzročne zveze med odvzemom stvari in premoženjsko škodo lastnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Poglejte svet z lepe plati

Igor Vuksanović, 6.6.2019

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 21-22/2019Čutite tesnobo? Težko dihate? Ne veste, ali je cepivo proti ošpicam za vašega otroka blagoslov ali prekletstvo iluminatov? Zdi se vam, da gre svet v maloro, da ga vodijo norci, da so dobri stari časi vse bolj daleč ... Za vas imam rešitev: knjigo svetovno znanega jezikoslovca in kognitivnega psihologa Stevena Pinkerja Razsvetljenstvo zdaj. Knjiga ima več kot 800 strani, seznam slik, predgovor, vsebino, razdeljeno na tri dele s 23 poglavji (Razsvetljenstvo, Napredek, Razum, Znanost in Humanizem), impresiven seznam končnih opomb, enako impresiven seznam uporabljenih virov ter imensko in stvarno kazalo. Založba je skrbno poskrbela celo za seznam že izdelanih slovenskih prevodov citatov iz tuje literature, ki jih je uporabil Pinker.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodniki v togah in sodniki na zelenici

Sabina Valek Derganc, 23.5.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 20/2019Nogomet, najpomembnejša postranska stvar na svetu, v nekaterih zbudi zgražanje, še preden prideš do črke g, pri nekaterih drugih pa resno zaskrbljujočo zasvojenost. Jaz sem nekje vmes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Trije prostorsko-gradbeni zakoni

Tina Steinman Vrabič, 23.5.2019

Kultura in umetnost

Tina Steinman-Vrabič, Pravna praksa, 20/2019Dne 1. junija 2018 so se začeli uporabljati nov Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), Gradbeni zakon (GZ) in Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

Pravica do zasebnosti in njeno zanemarjanje

dr. Luigi Varanelli, 16.5.2019

Pravoznanstvo

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 19/2019Paradoksi so se mi od nekdaj zdeli izjemno zanimiva tema. Paradoksi niso zgolj osojna stran človeškega uma, temveč tudi odraz protislovij, ki nastanejo v družbi. Kadar se paradoks pojavi v družbi in v njenih dogajanjih, naznanja razcepitev duha, pomanjkanje jasnih ciljev, kratkovidnost in omejenost. Družba, ki se sooča s paradoksi, je kot otrok v temi, ki išče pot do svetlobe, a je ne najde. S paradoksi družba posameznikom sporoča, da je v krizi, da je padla v past nevroze in da se v bližnji prihodnosti obetajo korenite spremembe. Paradoksov, ki jih opazujem v današnjem družbenem dogajanju, je izjemno veliko, a tukaj izpostavljam le enega, še posebej zanimivega: razmerje med pravico do zasebnosti in razbohotenje družbenih omrežij oziroma njihova uporaba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Če politične diskrecije ni pri plačilu za odvetniško delo, zakaj je pri imenovanjih in razrešitvah?

Igor Vuksanović, 9.5.2019

Upravni spor, Odvetništvo in notariat

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 17-18/2019Že leta 2012 sem v Pravni praksi objavil članek, v katerem sem predstavil nekaj misli o izjemno kočljivi določbi 3. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki med drugim določa, da upravni akti niso tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil (torej diskreciji za izdajanje političnih aktov ali aktov vladanja, ki je pravno povsem nevezana in je usmerjena v oblikovanje javnega interesa na podlagi vrednostnih sodb nosilcev oblasti). V članku sem zavzel ostro stališče, da mora upravno sodstvo politično diskrecijo pojmovati ozko, saj široko obstoječa politična diskrecija izvršilne veje oblasti dejansko uvaja monarhični tip vladanja, ki ni združljiv z ustavnim načelom demokratične republike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Stroški postopka pred ustavnim sodiščem

Luka Vlačić, 9.5.2019

Ustavno sodišče

Luka Vlačić, Pravna praksa, 17-18/2019Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS) že od leta 1994 v prvem odstavku 34. člena določa, da v postopku pred ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če ustavno sodišče ne odloči drugače. V članku predstavljam nedavno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US RS) ter nekatera možna izhodišča za razpravo o ustavnopravnih vidikih trenutne ureditve v postopkih z ustavnimi pritožbami ter pobudami za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Obsodba za genocid med sovjetsko okupacijo Litve

Luka Vlačić, 9.5.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 17-18/2019V nedavni zadevi Drėlingas proti Litvi je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločalo, ali so litvanska sodišča pri obsodbi pritožnika za genocid za dejanje, storjeno v času sovjetske okupacije, spoštovala prepoved retroaktivnosti iz 7. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodbo Velikega senata ESČP v zadevi Vasiliauskas iz leta 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Lojze Janko (1943-2019)

Jožica Velišček, 18.4.2019

Ostalo

Jožica Velišček, Pravna praksa, 16/2019Po kratki bolezni je 28. februarja letos umrl gospod Lojze Janko, minister za zakonodajo v času osamosvajanja Republike Slovenije, dolgoletni direktor in sodelavec Službe Vlade za zakonodajo. Njegovo ime slovenski pravniki, uradniki, politiki in mnogi drugi takoj povežemo s predpisi, z ustavo, s pravnim redom, pravno državo, ustavnostjo in zakonitostjo, ker poznamo njegovo nadvse uspešno, kreativno poklicno pot. Za njega bi lahko rekli, da je živel za službo, pri čemer nikoli ni pozabil na svoje najbližje domače in prijatelje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Odprta Pandorina skrinjica glede pomena kršitev pravil imenovanja sodnikov?

Luka Vlačić, 18.4.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 16/2019V nedavni zadevi Guðmundur Andri Ástráðsson proti Islandiji se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) srečalo z vprašanjem, ali s strani domačih sodišč ugotovljene kršitve določb domačega prava v postopku imenovanja določenih sodnikov predstavljajo razlog za ugotovitev kršitve konvencijske pravice do poštenega sojenja v sodnih postopkih, kjer so ti sodniki sodelovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Prepoved gradnje na vodovarstvenih območjih

Boris Vinski, 18.4.2019

Varstvo okolja

Boris Vinski, Pravna praksa, 16/2019Zakonodajalec je, izhajajoč iz načela dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov, v drugem odstavku 69. člena Zakona o vodah (ZV-1) določil, da je gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objekta in naprave za odlaganje odpadkov na vodovarstvenem območju prepovedana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Arbitražna klavzula v pogodbi o zaposlitvi

Matej Vošner, 18.4.2019

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 16/2019• Ali lahko delavec in delodajalec v pogodbo o zaposlitvi vključita arbitražno klavzulo in se dogovorita za reševanje individualnih delovnih sporov pred arbitražo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Predporočna pogodba in cerkvena poroka

mag. Sebastijan Valentan, 4.4.2019

Ostalo

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 14/2019V Sloveniji se bo kmalu, 15. aprila 2019, začel uporabljati Družinski zakonik (DZ), ki bo po štiridesetih letih nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Pomembna novost DZ je t. i. predporočna ali ženitna pogodba, ki je doslej naš civilni pravni sistem ni poznal. Ker se v Sloveniji več kot ena tretjina parov, ki se poroči civilno, poroči tudi po obredu Katoliške cerkve (KC), je na omenjeno novost smiselno pogledati z obeh strani in opozoriti na to, kako bo predporočna pogodba lahko vplivala na (ne)veljavno sklenitev cerkvenega zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) kot evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov

Dida Volk, 4.4.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 14/2019Evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov ureja Uredba (ES), št. 805/2014, Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 (v nadaljevanju UEIN). Že iz naslova Uredbe je razvidno, da je le v primeru nespornih zahtevkov mogoče izdati potrdilo o izvršljivosti po UEIN, saj ta upnika širše legitimira za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici. Opredelitev "nespornih zahtevkov" zajema vse položaje, v katerih je upnik, če dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka, pridobil bodisi sodno odločbo proti temu dolžniku ali izvršljivo listino, ki zahteva dolžnikovo izrecno soglasje, bodisi da je to sodna poravnava ali javna listina. Med sodnimi odločbami, ki ustrezajo minimalnemu standardu, "da dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka", pa se je v zadnjih letih, vse do nedavnega, najbolj pogosto pojavljal pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Konec lanskega leta pa lahko zasledimo prve odločbe (višjih) sodišč z zavrnitvijo predloga upnika za potrditev pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropskega naloga za izvršbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄13

Skrb za smotrno porabo javnega denarja tudi s spremembami zakonodaje

Tomaž Vesel, 28.3.2019

RAČUNSKO SODIŠČE

Tomaž Vesel, Pravna praksa, 13/2019V hitro spreminjajoči se družbi je naloga računskega sodišča, da se pravočasno odziva na ključne javnofinančne izzive. Pri določanju letnega programa revizij poleg zakonskih obveznosti upoštevamo tudi pomembnost uporabnikov javnih sredstev, tveganja za nepravilno ali nesmotrno poslovanje, možne učinke nadzora, strateške usmeritve države, prejete pobude za revizije, nerevidiranost ter aktualne objave v medijih.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(38)

Leto objave

< Vsi
2019(38)
> Januar(5) > Februar(5) > Marec(4) > April(6) > Maj(6) > Junij(6) > Julij(6)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov