O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 46
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1146)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Shranjevanje dokumentacije kandidatov za zaposlitev

Matej Vošner, 28.11.2019

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 46/2019Ravnanje odgovornih in drugih uradnih oseb subjektov javnega sektorja, ki pri zaposlovanju novih uslužbencev ne upoštevajo smernic Informacijskega pooblaščenca (IP) glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v postopku izbire kandidatov za zaposlitev, in s tem kršijo dolžno ravnanje, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄45

Ali je pilot v letalu oziroma zakaj Okrožno sodišče v Ljubljani posluje na XY lokacijah?

Sabina Valek Derganc, 21.11.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 45/2019Ali je pilot v letalu je film iz leta 1980, parodija na letalske katastrofe, kjer mora moški, ki se boji letenja, namesto obolelega pilota varno pristati potniško letalo. Čudna asociacija na prostorsko stisko ljubljanskega Okrožnega sodišča. Res?!
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄42-43

Spolne zlorabe mladoletnih oseb v Katoliški cerkvi

mag. Sebastijan Valentan, 7.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 42-43/2019Do spolnih zlorab mladoletnih oseb seveda ne prihaja samo v Katoliški cerkvi, ampak tudi v drugih verskih skupnostih. Katoliška cerkev je kot moralna avtoriteta v mnogih državah najbolj medijsko in družbeno izpostavljena, s problematiko spolnih zlorab pa se je kot verska skupnost tudi resno soočila in okrepila svoj (kazensko)pravni sistem tako na univerzalni kot lokalni ravni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄40-41

Izvršba na skupno premoženje zakoncev in tožbe upnikov zoper zakonce

Dida Volk, 24.10.2019

Civilni sodni postopki, Zakonska zveza in družinska razmerja

Dida Volk, Pravna praksa, 40-41/2019Upniki mnogokrat uveljavljajo svoje terjatve zoper dolžnika, ki je poročen oziroma živi v zunajzakonski skupnosti. Kadar upnik predlaga izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ali pa izvršbo na plačo, se vprašanje skupnega premoženja običajno ne pojavi. Je pa zelo pogosto pri izvršbi na nepremičnine, nekoliko manj pri izvršbi na premičnine, predvsem v zvezi z ureditvijo v 66. členu ZIZ, v katerem je določeno, kdo nima položaja tretjega in s tem ugovora tretjega zoper izvršbo. Glede na to, da so nepremičnine povečini že vpisane v zemljiško knjigo (ZK) in ker pri tem veljajo načela iz Zakona o zemljiški knjigi, se vprašanje skupnega premoženja zakoncev in možnosti izvršbe na to skupno premoženje zato najpogosteje pojavlja prav pri izvršbi na nepremičnine. Stališča tako teorije kot sodne prakse so povsem enotna: V izvršilnem postopku na nedoločen delež na skupnem premoženju, bodisi da gre za premično bodisi za nepremično premoženje, ni mogoče poseči. V nadaljevanju prispevka pa se omejujem zgolj na nepremičnine, torej na primere skupne lastnine na nepremičninah, v povezavi s pogostimi napačnimi vpisi v zemljiško knjigo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Uporaba teorije o realizaciji pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku

mag. Luka Vavken, 3.10.2019

Kazenski postopek, Obligacije

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 37/2019Temeljni cilj kazenskega postopka je krive obsoditi, nedolžne oprostiti in obdolžencu zagotoviti pošteno sojenje. Kazenski postopek zato kljub vedno večjemu poudarjanju vloge žrtev kaznivih dejanj v zadnjih spremembah slovenskega kazenskega postopnika v prvi vrsti ne sme postati sredstvo za učinkovitejše, enostavnejše - za oškodovanca, ki breme dokazovanja in stroškov postopka preloži na državnega tožilca, pa predvsem ne cenejše sredstvo za poplačilo tistega, kar bi sicer lahko dosegel v pravdnem postopku. To je nenazadnje mogoče med vrsticami razbrati tudi iz razlogov serije nedavno sprejetih odločb Vrhovnega sodišča, ki se nanašajo na kaznivo dejanje poslovne goljufije. Iz njih je razvidno stališče, da mora biti preslepitveni namen v opisu kaznivega dejanja določno konkretiziran, saj je ravno to tisti element (diferencia specifica), ki glede na dane okoliščine primera spremeni naravo dolžnikovih ravnanj in jih jasno in določno razmeji od enostavne (civilnopravne) neizpolnitve obveznosti. Kljub temu ostaja odločanje o premoženjskopravnem zahtevku trdno zasidrano v naši pozitivnopravni ureditvi in sodni praksi. Pri odločanju o premoženjskopravnem zahtevku morajo "kazenski sodniki" uporabiti vsa pravila civilnega prava, enako kot bi jih uporabili njihovi "civilni" kolegi. Tudi zelo specifična in dogmatično zahtevna. Eno takšnih je zagotovo uporaba teorije o realizaciji, o kateri bo tekla beseda v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Posebni pravni režimi stavbne pravice

Slađana Vrenčur, 3.10.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Slađana Vrenčur, Pravna praksa, 37/2019Stavbno pravico je dopustno ustanoviti na različnih vrstah nepremičnin: na javnem dobru, zgodovinskih nepremičninah, že zgrajenih nepremičninah ipd. Pri ustanavljanju stavbne pravice je zato treba v mnogih primerih poleg Stvarnopravnega zakonika (SPZ) upoštevati številne predpise, ki so v razmerju do SPZ lex specialis. Tudi med temi posebnimi predpisi je treba biti pozoren na razmerja splošnosti (lex generalis) in posebnosti (lex specialis).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Prepoved registracije nemoralnih in škandaloznih znamk je v nasprotju s prvim amandmajem

Luka Vlačić, 19.9.2019

Intelektualna lastnina, Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 34-35/2019V nedavnem primeru Iancu proti Brunetti je Vrhovno sodišče ZDA (Sodišče) odločilo, da je prepoved registracije nemoralnih oziroma škandaloznih znamk v nasprotju s prvim amandmajem k ameriški ustavi, pri čemer je sledilo svoji odločitvi v zadevi Matal proti Tam iz leta 2017, v kateri je smiselno enako odločilo glede zvezne prepovedi omalovažujočih znamk. Odločitev glede prepovedi registracije nemoralnih znamk je bila soglasna, medtem ko so trije vrhovni sodniki podali odklonilno ločeno mnenje glede škandaloznih znamk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄32

Zakon o izvršbi in zavarovanju z novelo ZIZ-L

Dida Volk, 29.8.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 32/2019Ob sprejetju zadnje novele ZIZ-L lahko vsi ugotovimo, da ne prinaša bistvenih premikov oziroma sprememb. Tudi Ekart meni, da za reformna prizadevanja na področju izvršilnega prava velja pravilo: dva koraka naprej in enega nazaj. Pa vendar naslov knjige upravičeno nosi opredelitev "razširjena" uvodna pojasnila, saj avtorja nekatere institute izvršilnega prava v povezavi s spremembami in dopolnitvami novele ZIZ-L razlagata širše in poglobljeno. Tako so nekatera poglavja dragocen prispevek k pravni teoriji na področju izvršilnega prava, saj na tem področju pogrešamo teoretično strokovno delo, namenjeno tako študentom kot vsem, ki se z izvršilnim pravom (vsakodnevno) srečujejo: sodnikom, odvetnikom, notarjem, izvršiteljem in ostali strokovni javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja

mag. Sebastijan Valentan, 22.8.2019

Verske skupnosti

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 30-31/2019Zaradi naraščajočega nasilja nad pripadniki različnih verskih skupnosti po svetu je Generalna skupščina Združenih narodov (GS ZN) 28. maja 2019 na svojem 73. zasedanju na predlog Brazilije, Kanade, Egipta, Iraka, Jordanije, Nigerije, Pakistana, Poljske in Združenih držav Amerike sprejela Resolucijo A/RES/73/296, s katero je 22. avgust določila za mednarodni dan spomina na žrtve nasilja zaradi izpovedovanja vere ali prepričanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Država in notranje delovanje verskih skupnosti

Igor Vuksanović, 22.8.2019

Verske skupnosti

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 30-31/2019Kako sme država posegati v notranje poslovanje verskih skupnosti (finančna, kadrovska in organizacijska vprašanja, notranje razprtije itd.)? To vprašanje me je začelo zanimati, ko sem v medijih zasledil novice o dveh sodnih postopkih, ki sta posledica notranjih sporov v Srbski pravoslavni cerkvi (SPC).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Italijanska ureditev dosmrtnega zapora za vodje mafijskih združb

Luka Vlačić, 22.8.2019

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2019V nedavni zadevi Marcello Viola proti Italiji (št. 2) je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ugotovil kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v primeru pritožnika, ki je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj ugrabitve, umora ter sodelovanja v mafijski združbi, v kateri je imel vodilno vlogo, in ki je leta 2015 je neuspešno zaprosil za pogojni odpust.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Kako pravno zavezujoče nadomestiti vsebino sklepov Vlade o spornih vprašanjih iz Splošnih dogovorov v zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 11.7.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Civilni sodni postopki

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 27/2019Vlada je na 31. redni seji dne 16. maja 2019 sprejela Sklep, s katerim je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019 (v nadaljevanju SD19) znižala zgornjo mejo, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb. Meja za odklanjanje je bila znižana z 2.100 na 1.895 glavarinskih količnikov, čeprav mesečno povprečje na državni ravni za ambulanto družinske medicine presega obe števili in naj bi v juniju 2019 znašalo 2.436 glavarinskih količnikov. Sklep Vlade ne posega v obstoječe obračunske modele in način plačevanja zdravstvenih storitev. Nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine s finančnimi posledicami naj bi bil opredeljen v Aneksu št. 2, ki naj bi ga Vlada sprejela julija 2019. Ker je Vlada sprejet sklep k Aneksu št. 1 kljub temu označila za pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine, sem se vprašala, ali sprejetje Sklepa, ki nima finančnih posledic, prinaša vsaj kakšne pravne posledice bodisi v obliki splošne veljavnosti kot predpisa bodisi v obliki veljavnosti za stranke SD19. V ta namen sem preučila obstoječo ustavnosodno presojo in sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Zmanjševanje razlik med kazenskim in prekrškovnim postopkom

mag. Luka Vavken, 11.7.2019

Kazenski postopek, Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 27/2019Znana je misel, da so edina prava stalnica v življenju spremembe. To še toliko bolj velja za pravo, na spreminjanje katerega vplivata kar dva dejavnika: na eni strani zakonodajalec, ki skuša z normativnimi spremembami slediti potrebam družbe, na drugi strani sodišča, ki občasno celo mimo prvotnih želja zakonodajalca z razlago postavljenega prava ustvarjajo tako imenovano živo pravo (ang. case law). Nič drugače ni na področju prekrškovnega prava. Še več: ta pravna panoga predstavlja vzorčen primer razvoja določenega pravnega področja v smeri zagotavljanja višje ravni varstva človekovih pravic posameznika v razmerju do države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Povrnitev potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku

mag. Luka Vavken, 20.6.2019

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 24-25/2019Na prvi pogled se zdi, da povrnitev stroškov kazenskega postopka ne odpira ravno pomembnih pravnih vprašanj. Večina pravnikov ob tem najprej pomisli na mučno seštevanje in pregledovanje posameznih postavk v odvetniških stroškovnikih, predloženih po končanem kazenskem postopku. Načeloma gre za tehnično opravilo, ki sicer terja marljivo in natančno delo, ne zahteva pa intelektualnega napora, ki je praviloma potreben za presojo pravnih in dejanskih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o obdolženčevi krivdi. Še manj verjetno se zdi, da so vprašanja, povezana s povrnitvijo potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku, lahko predmet odločanja Vrhovnega sodišča ter da mora Vrhovno sodišče za pravilno razlago določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se nanašajo na to področje, ter za zagotovitev enotne uporabe prava uporabiti določbe Ustave Republike Slovenije (Ustava) in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Praviloma gre namreč za dejanska vprašanja, povezana z višino stroškov obdolženčevega zastopanja, ki na Vrhovnem sodišču, katerega predmet odločanja so pravna vprašanja, nimajo mesta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Kako naj lastnik nepremičnine reši problem skvoterjev?

Igor Vuksanović, 20.6.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 24-25/2019Mestna občina Ljubljana (MOL) ima velike težave s povrnitvijo posesti svoje lastnine v nekdanjem tovarniškem kompleksu Roga (Rog), ki ga trenutno zaseda množica agresivnih anarhističnih skvoterjev, ki so sposobni predvsem brezdelja in trosenja oguljenih floskul o "strukturnem nasilju kapitalistične družbe" (imenoval jih bom "rogovci"). Kljub temu da je MOL pridobil več pravnomočnih sodb proti nekaterim posameznikom, ki so izvrševali posest Roga, rogovci že grozijo, da to ne bo nič zaleglo. Največji problem je, da utegnejo imeti prav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

Se po novem priznavajo tudi abstraktne škode?

Igor Vuksanović, 13.6.2019

Obligacije

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 23/2019Mojo pozornost je pritegnil sklep Vrhovnega sodišča (VS), št. II Ips 315/2017, z dne 14. februarja 2019. Tožnik je zahteval plačilo odškodnine od države, ker mu je policija 21. aprila 2008 zasegla in šele 16. februarja 2009 vrnila osebni avtomobil. Do zasega je prišlo, ker je bilo vozilo evidentirano kot ukradeno v Schengenskem informacijskem sistemu (v nadaljevanju SIS). Vrhovno sodišče je zavrnitev tožbenega zahtevka v celoti (na prvih dveh stopnjah) razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po moji oceni je v prid tožnika sprejelo dvomljiva stališča glede protipravnosti in vzročne zveze med odvzemom stvari in premoženjsko škodo lastnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄20

Sodniki v togah in sodniki na zelenici

Sabina Valek Derganc, 23.5.2019

Sodišča

Sabina Valek-Derganc, Pravna praksa, 20/2019Nogomet, najpomembnejša postranska stvar na svetu, v nekaterih zbudi zgražanje, še preden prideš do črke g, pri nekaterih drugih pa resno zaskrbljujočo zasvojenost. Jaz sem nekje vmes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Če politične diskrecije ni pri plačilu za odvetniško delo, zakaj je pri imenovanjih in razrešitvah?

Igor Vuksanović, 9.5.2019

Upravni spor, Odvetništvo in notariat

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 17-18/2019Že leta 2012 sem v Pravni praksi objavil članek, v katerem sem predstavil nekaj misli o izjemno kočljivi določbi 3. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki med drugim določa, da upravni akti niso tisti akti, ki jih sprejemajo nosilci izvršilne veje oblasti in so utemeljeni na politični diskreciji, podeljeni na podlagi ustavnih in zakonskih pooblastil (torej diskreciji za izdajanje političnih aktov ali aktov vladanja, ki je pravno povsem nevezana in je usmerjena v oblikovanje javnega interesa na podlagi vrednostnih sodb nosilcev oblasti). V članku sem zavzel ostro stališče, da mora upravno sodstvo politično diskrecijo pojmovati ozko, saj široko obstoječa politična diskrecija izvršilne veje oblasti dejansko uvaja monarhični tip vladanja, ki ni združljiv z ustavnim načelom demokratične republike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) kot evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov

Dida Volk, 4.4.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 14/2019Evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov ureja Uredba (ES), št. 805/2014, Evropskega parlamenta in sveta z dne 21. aprila 2004 (v nadaljevanju UEIN). Že iz naslova Uredbe je razvidno, da je le v primeru nespornih zahtevkov mogoče izdati potrdilo o izvršljivosti po UEIN, saj ta upnika širše legitimira za neposreden dostop do izvršbe v drugi državi članici. Opredelitev "nespornih zahtevkov" zajema vse položaje, v katerih je upnik, če dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka, pridobil bodisi sodno odločbo proti temu dolžniku ali izvršljivo listino, ki zahteva dolžnikovo izrecno soglasje, bodisi da je to sodna poravnava ali javna listina. Med sodnimi odločbami, ki ustrezajo minimalnemu standardu, "da dolžnik preverjeno ne ugovarja glede vrste ali obsega denarnega zahtevka", pa se je v zadnjih letih, vse do nedavnega, najbolj pogosto pojavljal pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Konec lanskega leta pa lahko zasledimo prve odločbe (višjih) sodišč z zavrnitvijo predloga upnika za potrditev pravnomočnega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropskega naloga za izvršbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Quod est veritas v kaznovalnem pravu?

mag. Luka Vavken, 7.3.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 9-10/2019Judeja je bila v prvem stoletju našega štetja precej nepomembna in obrobna rimska provinca. Temu primerna je bila tudi vloga Poncija Pilata, ki je bil leta 26 imenovan za njenega upravitelja. Zanj bi tako kot za številne druge rimske upravitelje komaj vedeli, če se ne bi po nenavadnem zgodovinskem naključju znašel sredi sodnega postopka zoper Kristusa. Med njegovim zaslišanjem je cinično izrekel besede: "Quod est veritas - kaj je resnica?" Ob tem se verjetno ni zavedal, da bo to vprašanje, znano tudi kot Pilatova skepsa, še dva tisoč let odmevalo v zgodovini človeštva. Do današnjih dni namreč nima jasnega in enoznačnega odgovora. Tudi v kaznovalnem pravu ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Učinkovitost sojenja namesto pravičnosti?

dr. Luigi Varanelli, 14.2.2019

Sodišča

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 7/2019V antičnem Rimu so dejali, da se preštevilni zakoni sprejemajo samo v skorumpiranih državah (corruptissima re publica, plurimae leges (P. K. Tacit)). Verjetno se slovenski zakonodajalec ne prepozna v tem reku, nesporno pa je, da nas vsako leto preplavlja (pre)veliko število zakonov ali, bolje rečeno, preveč sprememb in raznovrstnih novel zakonov. Nekateri so nedvomno koristni, morda nujni, nekateri pa manj koristni ali celo škodljivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba šeriatskega prava v Evropi

Igor Vuksanović, 14.2.2019

Dedovanje

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7/2019Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sodbi v zadevi Molla Sali proti Grčiji z dne 19. decembra 2018 razsodil o izjemno zanimivem primeru. Pritožnica in njen pokojni mož sta bila oba pripadnika grške muslimanske skupnosti iz Trakije. Mož je umrl in z notarsko oporoko zapustil vse premoženje ženi. Zapuščinsko sodišče je odobrilo oporoko in pritožnica je premoženje prepisala nase. Do tukaj je vse videti običajno, vendar se zaplete. Moževi sestri sta na grških sodiščih začeli izpodbijati oporoko, češ da je za dedovanje po možu namesto grškega civilnega zakonika (ki priznava oporočno razpolaganje) treba uporabiti šeriatsko pravo, ki naj bi po Sevreški mirovni pogodbi (1920) in Lausannskem sporazumu (1923) veljalo za grške muslimane iz Trakije. Po šeriatskem pravu bi jima pripadalo tri četrtine bratovega premoženja, medtem ko notarska oporoka sploh ne bi bila veljavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Ugovor tretjega zoper izvršbo

Dida Volk, 7.2.2019

Civilni sodni postopki

Dida Volk, Pravna praksa, 5-6/2019V izvršilnem postopku nastopata (samo) dve stranki: upnik kot aktivna stranka, ki predlaga izvršbo, ter dolžnik kot pasivna stranka, zoper katerega je predlagana oziroma dovoljena izvršba. Izjemoma pa lahko pravno sredstvo vloži tudi nekdo, ki ni stranka postopka. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ga v določbi 16. člena, kjer so obrazloženi posamezni izrazi, uporabljeni v zakonu, sicer (nedosledno) imenuje udeleženec, vendar se je tako v praksi kot tudi v poglavju o ugovoru tretjega uveljavil izraz "tretji". Ugovor tretjega sicer ni tako pogost, kot je ugovor dolžnika, vendar se zaradi specifičnega položaja tretjega pojavljajo številna vprašanja v (sodni) praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Metodološki pristopi k odnosu med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 24.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 4/2019V prejšnji številki Pravne prakse sem opredelil pogodbe treh vrst: tiste, ki so podlaga za storitev kaznivega dejanja, tiste, ki so kazensko nedopustne, in tiste, ki so sklenjene na kazensko nedopusten način. Tokrat obravnavo nadaljujem in dokončujem z nekaterimi teoretičnimi stališči in metodološkimi pristopi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Razmerja med pogodbo in kaznivim dejanjem

dr. Luigi Varanelli, 17.1.2019

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 3/2019Čeprav v pravni doktrini zanemarjeno, je vprašanje razmerij med pogodbo in kaznivim dejanjem še kako pomembno in aktualno. Pomembno, ker je od natančne analize teh razmerij odvisno, ali in kdaj je pogodba neveljavna; aktualno, ker se v sodobni ekonomiji številna kazniva dejanja izvajajo ravno s pogodbami ali s kombinacijami medsebojno povezanih pogodb. Mislimo npr. na javna naročila, ki so izid predhodnega koruptivnega ravnanja, na poslovne goljufije in na goljufije na škodo države, Evropske unije ali drugih subjektov, na oškodovanje upnikov, na lažne stečaje ipd. Namen tega prispevka je prikazati še neobdelana polja v pravni doktrini, kjer se pogodbe stikajo s kriminalnimi ravnanji.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 46 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1146)

Leto objave

2019(26) 2018(40) 2017(39) 2016(89)
2015(81) 2014(73) 2013(77) 2012(107)
2011(104) 2010(116) 2009(36) 2008(59)
2007(39) 2006(20) 2005(32) 2004(33)
2003(30) 2002(43) 2001(35) 2000(21)
1999(17) 1998(9) 1997(6) 1996(6)
1995(5) 1994(2) 1993(1)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov