O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 168)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄28-29

Status rimskih univerz Svetega sedeža in podeljevanje slovenskih štipendij

mag. Sebastijan Valentan, 18.7.2019

ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 28-29/2019Slovenski državljani, ki študirajo na univerzah Svetega sedeža v Rimu (papeške univerze), so si vrsto let neuspešno prizadevali za to, da bi za čas študija v skladu s slovensko zakonodajo pridobili štipendijo, do katere so vsekakor upravičeni. Do preobrata je prišlo šele letos na podlagi dopisa centra ENIC-NARIC (CIMEA) Italija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Kako pravno zavezujoče nadomestiti vsebino sklepov Vlade o spornih vprašanjih iz Splošnih dogovorov v zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 11.7.2019

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Civilni sodni postopki

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 27/2019Vlada je na 31. redni seji dne 16. maja 2019 sprejela Sklep, s katerim je v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru v zdravstvu za leto 2019 (v nadaljevanju SD19) znižala zgornjo mejo, ko lahko družinski zdravnik ali pediater na primarni ravni začne odklanjati opredeljevanje novih zavarovanih oseb. Meja za odklanjanje je bila znižana z 2.100 na 1.895 glavarinskih količnikov, čeprav mesečno povprečje na državni ravni za ambulanto družinske medicine presega obe števili in naj bi v juniju 2019 znašalo 2.436 glavarinskih količnikov. Sklep Vlade ne posega v obstoječe obračunske modele in način plačevanja zdravstvenih storitev. Nov obračunski model za financiranje dejavnosti družinske medicine s finančnimi posledicami naj bi bil opredeljen v Aneksu št. 2, ki naj bi ga Vlada sprejela julija 2019. Ker je Vlada sprejet sklep k Aneksu št. 1 kljub temu označila za pomemben korak k reševanju problematike družinske medicine, sem se vprašala, ali sprejetje Sklepa, ki nima finančnih posledic, prinaša vsaj kakšne pravne posledice bodisi v obliki splošne veljavnosti kot predpisa bodisi v obliki veljavnosti za stranke SD19. V ta namen sem preučila obstoječo ustavnosodno presojo in sodno prakso.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄26

Kaj bo za nami - skrb za otroke s posebnimi potrebami

mag. Gregor Velkaverh, 4.7.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

mag. Gregor Velkaverh, Pravna praksa, 26/2019Rotarijski klub Koper - Capodistria in Rotary club Muggia iz Milj sta 9. marca 2019 v prostorih Mladinskega letovišča in zdravilišča Debeli rtič organizirala posvet z naslovom "Kaj bo za nami - Dopo di noi". Zbrali so se predstavniki vlad, državnih organov, strokovnjaki in člani/predstavniki nevladnih organizacij, starši otrok s posebnimi potrebami in rotarijci iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Posvet je bil namenjen izmenjavi izkušenj in predstavitvi modelov urejanja skrbi za osebe s hudimi oblikami prizadetosti. V središču pozornosti je bilo vprašanje, kako urediti skrb za otroke, ki se rodijo s hudo prizadetostjo/posebnimi potrebami ali pa do te pride zaradi bolezni ali nezgode, po tem, ko ti otroci izgubijo starše.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Arbitražna klavzula v pogodbi o zaposlitvi

Matej Vošner, 18.4.2019

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 16/2019• Ali lahko delavec in delodajalec v pogodbo o zaposlitvi vključita arbitražno klavzulo in se dogovorita za reševanje individualnih delovnih sporov pred arbitražo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Ko delavec odide sredi delovnega dne

Matej Vošner, 17.1.2019

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 3/2019Sredi delovnega dne je delavec nadrejenemu povedal, da se mu ne da več delati, nakar je oddal ključ in odšel iz podjetja. • Ali takšno ravnanje delavca lahko predstavlja delavčevo konkludentno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali sta konkludentna ter ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi pri nas pravno upoštevni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Poskusno delo v zakonodaji in praksi

Matej Vošner, 13.12.2018

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 48/2018Namen prispevka je predstavitev instituta delovnega prava, ki se pojavlja v začetni fazi delovnopravnega razmerja med delavcem in delodajalcem in je v praksi zelo pogost. Načeloma je namenjen obema, tako delavcu kot delodajalcu, a se v praksi pogosto izkaže, da prevladuje delodajalčev interes po njegovi vključitvi v pogodbo o zaposlitvi, zaradi česar slednja dobiva značaj adhezijske pogodbe. V prispevku bo predstavljena aktualna ureditev poskusnega dela pri nas, s poudarkom na ključnih dilemah in odprtih vprašanjih, ki se pojavljajo v (sodni) praksi, na koncu pa sledi še kratka predstavitev ureditve poskusnega dela v Avstriji in Nemčiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Poskusno delo

Matej Vošner, 12.10.2018

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2018Delodajalec in delavec sta sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, in sicer za čas opravljanja poskusnega dela. Ali se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko zakonito sklene za obdobje opravljanja poskusnega dela in ali se v pogodbi o zaposlitvi za določen čas sploh lahko dogovori poskusno delo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Osebni podatki delavcev na gradbišču

Matej Vošner, 27.9.2018

VARSTVO PRI DELU, Uprava

Matej Vošner, Pravna praksa, 36-37/2018Kako Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov ureja področje seznama zaposlenih, ki v času gradnje vstopajo na gradbišče, torej seznama, ki se mora posredovati investitorju oziroma glavnemu izvajalcu za vsako gradbišče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Sistemske pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja

mag. Branko Vidič, 6.9.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

mag. Branko Vidič, Pravna praksa, 33/2018Za razliko od anomalij oziroma pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja, ki se nanašajo na vrednotenje delovnih mest in nazivov in so bile predmet pogajanj s sindikati javnega sektorja v kontekstu realizacije Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (v nadaljevanju Dogovor) ter v kontekstu prekinjenih pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev večine sindikatov javnega sektorja, pričujoči prispevek obravnava anomalije oziroma pomanjkljivosti, ki se nanašajo na veljavni normativni okvir, in ne na vrednotenje dela v javnem sektorju (uvrstitve delovnih mest v plačne razrede). Čeprav veljavni normativni okvir poleg Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) sestavljajo še Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev ter številni podzakonski akti (zlasti uredbe vlade), bodo v tem prispevku obravnavane po mnenju avtorja ključne pomanjkljivosti plačnega sistema, ki pa se nanašajo zgolj na ZSPJS kot krovni zakon, ki določa temeljna pravila delovanja skupnega plačnega sistema javnega sektorja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Vračilo neupravičeno prejetega denarnega nadomestila, izplačanega zaradi napake države

Luka Vlačić, 24.5.2018

Človekove pravice, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Luka Vlačić, Pravna praksa, 20-21/2018V nedavni zadevi Čakarević proti Hrvaški je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje, ali je Hrvaška pritožnici kršila pravico iz 1. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (EKČP) ker so hrvaška sodišča pritožnici naložila povračilo celotnega zneska neupravičeno prejetega denarnega nadomestila skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, čeprav je bilo neupravičeno izplačilo v celoti mogoče pripisati napakam hrvaškega zavoda za zaposlovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Definicija minimalne plače in (ne)vštevanje dodatnih elementov plače

Luka Vlačić, 17.5.2018

Delovna razmerja

Luka Vlačić, Pravna praksa, 19/2018Institut minimalne plače je eden najpomembnejših mehanizmov, ki preprečujejo, da bi delavci v medsebojnem tekmovanju v t. i. tekmi do dna pristajali na vse nižje plače in tudi sicer vse slabše pogoje dela. Poleg same višine minimalne plače je pomembno tudi, kaj obsega definicija minimalne plače oziroma kaj se vanjo všteva. Trenutna ureditev, po kateri se nekateri dodatni elementi plače vštevajo v minimalno plačo, nekateri pa ne, je v članku obravnavana z vidika skladnosti s splošnim načelom enakosti. V članku so predstavljena tudi nekatera izhodišča za razpravo o (ne)sprejemljivosti trenutne ureditve minimalne plače, posebno z vidika vštevanja dodatnih elementov plače v minimalno plačo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Predložitev vozniškega dovoljenja in registrske številke osebnega avtomobila na zahtevo delodajalca

Matej Vošner, 19.4.2018

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 15/2018Ali lahko delodajalec od zaposlenega zahteva, da predloži svoje vozniško dovoljenje in registrsko številko osebnega avtomobila, saj ju potrebuje za pripravo potnih nalogov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Spreminjanje pravne narave starostne pokojnine

dr. Zvone Vodovnik, 22.3.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

dr. Zvone Vodovnik, Pravna praksa, 11/2018Starostna pokojnina je ustavna pravica, ki je neposredno operacionalizirana v pravnih aktih socialnega prava, njene prvine pa so hkrati prvine številnih drugih pravnih področij. Pravica je v različnih državah zelo različno urejena, na kar pomembno vplivajo vrste modelov socialne varnosti, ki so uveljavljeni v različnih predelih sveta. Pravica do pokojnine je v državah osrednjeevropskega prostora zasnovana kot pravica iz obveznega pokojninskega zavarovanja, ki v prvi vrsti temelji na načelu vzajemnosti in družbene solidarnosti. V nekaterih skandinavskih deželah je oblikovana univerzalno tako, da je priznana vsakomur, ki izpolni pogoje za njeno uveljavitev, veliko vlogo pri zagotavljanju sredstev pa imajo javna proračunska sredstva. Podobno velja tudi za anglosaški pravni prostor, v katerem varstveni vidiki sistema socialne varnosti tradicionalno prevladujejo nad zavarovalnimi. Na to, kakšne bodo značilnosti modela starostne pokojnine v posamezni državi, med drugim pomembno vpliva tudi zavest odločevalcev o družbeni odgovornosti. Zavest, katere jedro je v formalnem smislu upoštevanje javnega interesa, oprtega na vrednote načel mednarodnega prava in ustavne vrednote, je lahko pomemben kriterij za presojo razvojnih usmeritev in politik, ki temeljijo na pogosto nasprotujočih si interesih deležnikov družbenih razmerij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Uporaba tolmača na delovnem mestu

Matej Vošner, 15.3.2018

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 10/2018Ali lahko Zavod za gluhe in naglušne zahteva delni dostop do plačilnih list gluhe delavke, ki pri delu uporablja storitve tolmačenja na delovnem mestu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Nadzor nad delovanjem invalidskih podjetij

Matej Vošner, 1.2.2018

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Matej Vošner, Pravna praksa, 5/2018Varuh človekovih pravic (Varuh) je obravnaval več pobud, ki se nanašajo na nepravilnosti pri delovanju invalidskih podjetij. Vedno več je pobud glede delovanja invalidskih podjetij, zato je Varuh Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) priporočil poostritev sistemskega nadzora nad invalidskimi podjetji, pri čemer bi se ugotovitve in ukrepi javno objavili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄2

Rok hrambe osebnih podatkov delavcev po privolitvi

Matej Vošner, 18.1.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 2/2018Ali je treba podatke o osebnih telefonskih številkah delavcev prijaviti v ločeno zbirko ali jih je možno vključiti v obstoječo zbirko osebnih podatkov? Ali je rok hrambe osebnih telefonskih številk delavcev do izteka delovnega razmerja treba navesti že na obrazcu, s katerim delavec poda osebno pisno privolitev, in kako je z rokom hrambe skupinskih fotografij, ko zaposlenemu na fotografiji delovno razmerje preneha?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Sistematična, primerjalna in zgodovinska analiza koncesij v slovenskem zdravstvu

dr. Katja Triller Vrtovec, 14.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Katja Triller-Vrtovec, Pravna praksa, 48/2017Po neuspeli pobudi Jožefa Ivana Ocvirka za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K), ki ga je Državni zbor sprejel na seji 19. septembra 2017, ni več ovir, da ZZDej-K trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ne bi začel veljati. S tem bo v veljavo stopila tudi nova ureditev koncesij v zdravstvu, ki naj bi po navedbah predlagatelja zakona vzpostavila sistem, ki bo omogočil podeljevanje koncesij na transparenten in enoten način, s čimer naj bi se odpravile nejasnosti v zvezi z namenom njihovega podeljevanja, s statusom koncesionarja in z načinom podeljevanja koncesij. Pričakovati je, da bodo v transparentni in enotni ureditvi do izraza prišle temeljne vsebinske značilnosti koncesij in njihov vpliv na dostopnost do zdravstvenih storitev bolj kot doslej, ko se je govorilo predvsem o procesnih zlorabah pri podeljevanju koncesij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Podatki o plači, s katerimi se lahko seznani vodja enote

Matej Vošner, 7.12.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 47/2017Ali višina obračunanega dodatka za nagrajevanje delovne uspešnosti zaposlenih sodi v kategorijo podatkov o plačah, ki se lahko posredujejo poslovodjam? V kakšnem obsegu lahko delodajalec vodjam poslovnih enot in strokovnih služb posreduje podatke o plačah delavcev, ki so zaposleni v tej enoti (na primer osnovna bruto plača, višina dodatkov za delovno uspešnost, pogoji dela ipd.)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Podatek o višini plače zaposlenega

Matej Vošner, 13.10.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 39-40/2017Ali ima član organa nadzora ali upravljanja podjetja, ki je oseba zasebnega prava, pravico zahtevati podatek o višini plače posameznega zaposlenega v tem podjetju?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄35

Podatki o delavcih, ki koristijo fitnes

Matej Vošner, 21.9.2017

Delovna razmerja

Matej Vošner, Pravna praksa, 35/2017Ali sme delodajalec, ki je plačnik storitve za fitnes, pridobiti mesečna poročila, iz katerih je po imenih razvidno, kdo in kdaj je koristil storitve, ki jih nudi fitnes?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Katere osebne podatke lahko pridobi sindikat

Matej Vošner, 18.5.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, SINDIKATI

Matej Vošner, Pravna praksa, 19/2017Ali lahko sindikat pridobi poimenski seznam vseh zaposlenih na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), podatke glede njihove izobrazbe oziroma tarifne skupine, plačnega razreda, datuma prve zaposlitve na ZVKDS in vrste pogodbe o zaposlitvi ter poimenski seznam zaposlenih glede na vir njihovega financiranja (osnovna odločba Ministrstva za kulturo oziroma odločba o projektnem delu)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄2

Interventni in drugi ukrepi na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju

mag. Brigita Rajšter Vranović, 19.1.2017

Delovna razmerja

mag. Brigita Rajšter-Vranović, Pravna praksa, 2/2017Z namenom zagotovitve stabilnosti javnih financ je bil 30. decembra 2016 v Državnem zboru Republike Slovenije po nujnem postopku sprejet Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17). ZUPPJS17 je pričel veljati 1. januarja 2017 in je nadomestil predhodni Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS16) ter tako podaljšal varčevalne ukrepe države v javnem sektorju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Zasebno varovanje kot del možnih varnostnih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu

Vedenik Leon, Kovač Jožef, 22.12.2016

Delovna razmerja

mag. Leon Vedenik, mag. Jožef Kovač, Pravna praksa, 49-50/2016Zagotavljanje varnosti in zdravja delavcem v organizacijah ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). V skladu z njegovim 5. členom mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Spremembe na trgu dela

Irena Vovk, 24.11.2016

Delovna razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 45-46/2016Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je 21. novembra 2016 v javno razpravo poslalo predloge sprememb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) in Zakona o inšpekciji dela (ZID). Kot poudarjajo na ministrstvu, spremembe izhajajo iz analiz stanja na trgu dela, predlogov socialnih partnerjev in strokovnih ter izvajalskih institucij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Analiza mediacije za reševanje individualnih delovnih sporov

Franca Valentina, Vadnjal Renata, 10.11.2016

Delovna razmerja

dr. Valentina Franca, mag. Renata Vadnjal, Pravna praksa, 43/2016Prispevek obravnava sodišču pridruženo mediacijo za reševanje individualnih delovnih sporov. Mediacija je tudi v delovnem pravu eden od mirnih, neformalnih, hitrih in gospodarnih načinov reševanja sporov, pri katerem tretja, nevtralna oseba dejavno posreduje v sporu, da se strani sporazumeta in na ta način rešita svoj spor. Odločilna prednost mediacije pred sodnim postopkom je, da je predmet poravnave katerakoli pravica, obveznost ali pravno razmerje, s katerim lahko stranke razpolagajo. Posebnost mediacije je tudi njena fleksibilnost, saj je mediacijo mogoče poljubno spreminjati in jo prilagajati značilnostim in potrebam posamičnega spora. Mediacija je kot način reševanja sporov v znanstvenih prispevkih obsežno obravnavana in je tudi predmet številnih razprav. Naredili smo korak naprej v to smer in analizirali že zaključene mediacije ter primerjali teoretična izhodišča z izsledki raziskave.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(168)

Leto objave

2019(5) 2018(11) 2017(6) 2016(4)
2015(7) 2014(8) 2013(6) 2012(13)
2011(13) 2010(25) 2009(11) 2008(5)
2007(2) 2006(2) 2005(5) 2004(3)
2003(4) 2002(10) 2001(4) 2000(2)
1999(8) 1998(2) 1997(4) 1996(5)
1995(2) 1991(1)

Področja

< Vsi 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 9.1. DELOVNA RAZMERJA, PLAČE IN NADOMESTILA 9.2. KOLEKTIVNE POGODBE 9.3. SINDIKATI 9.4. ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST 9.5. VARSTVO PRI DELU 9.6. ZDRAVSTVENO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.7. SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE 9.8. POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov