O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Še o izpodbijanju neodplačnih dejanj v stečaju

Aleš Velkaverh, 14.5.2015

Civilni sodni postopki

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 19/2015Z zanimanjem sem prebral odziv dr. Saše Preliča na moj prispevek v zvezi z izpodbijanjem neodplačnih dejanj v stečaju. Menim, da si zasluži kratek odgovor. Ker pri tem ne bom podrobneje obravnaval vseh argumentov, ki sem jih že predstavil, bralcem svetujem, da preberejo vse tri objavljene prispevke in si tako ustvarijo celovito sliko o obravnavanem pravnem vprašanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Predpostavke za izpodbijanje dolžnikovih neodplačnih pravnih dejanj v stečaju

Aleš Velkaverh, 9.4.2015

Civilni sodni postopki

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 14/2015V praksi se vse pogosteje srečujemo z izpodbijanjem neodplačnih pravnih dejanj dolžnika v stečaju. Neodplačne posle (na primer darilne pogodbe) praviloma sklepajo fizične osebe, zato je razumljivo, da se z vse večjim številom osebnih stečajev povečuje tudi število takih izpodbojnih tožb. Kljub temu pa mnoga vprašanja v zvezi s pogoji in posledicami izpodbijanja neodplačnih pravnih dejanj še niso bila podrobneje obravnavana. Mednje spada tudi vprašanje, ali morata upravitelj in upnik, kadar izpodbijata neodplačna pravna dejanja v stečaju, dokazati še dodatno predpostavko, ki iz zakona izrecno ne izhaja, in sicer da je bil dolžnik insolventen že v trenutku, ko je bilo dejanje opravljeno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Preiskava odvetniške pisarne

dr. Aleš Velkaverh, 19.3.2015

Varstvo človekovih pravic

dr. Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 11-12/2015V bogati sodni praksi na temo preiskav odvetniških pisarn je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) izoblikovalo merila, ki postavljajo visok standard varstva človekovih pravic. Preiskovalni ukrepi, usmerjeni proti odvetnikom, se namreč posebej strogo presojajo, saj imajo po mnenju ESČP v demokratični družbi odvetniki pomembno vlogo za zagotavljanje poštenega postopka in učinkovite uveljavitve konvencijskih pravic drugih. V zadevi Yuditskaya in drugi proti Rusiji je ESČP znova spomnilo na uveljavljena merila in obsodilo ravnanje države pri izvedbi preiskave odvetniške pisarne, ki je čezmerno posegla v pravice odvetnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Še o ugovoru znižanja kupnine

Aleš Velkaverh, 20.11.2014

Obligacije

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 45/2014Nedolgo nazaj je bil v Pravni praksi objavljen prispevek dr. Aleša Galiča, v katerem je avtor predstavil stališče, da je treba tudi v primerih, kadar se kupec pojavi na strani tožene stranke, jamčevalni zahtevek znižanja kupnine obvezno uveljaviti z nasprotno tožbo z oblikovalnim tožbenim zahtevkom. Gre za aktualno in sporno vprašanje, ki v praksi povzroča precej težav, saj so zaradi neenotne sodne prakse glede načina uveljavitve tega jamčevalnega zahtevka odločitve sodišč v enakih primerih pogosto različne, kar v prakso vnaša nepotrebno negotovost. S tem prispevkom bom v zvezi s tem vprašanjem predstavil obstoječa stališča pravne teorije in sodne prakse ter v nadaljevanju podal predlog rešitve, kako bi se lahko odpravile nejasnosti, ki sedaj bremenijo odločanje sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Neobrazložena odločba o pravnem sredstvu je lahko v nasprotju z EKČP

Aleš Velkaverh, 6.11.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 42-43/2014Ena bistvenih sestavin poštenega postopka je obrazložena sodna odločba. Šele na podlagi obrazložitve stranka spozna, da je sodišče obravnavalo njene argumente, in na podlagi katerih razlogov je sprejelo odločitev. Obrazložitev mora biti temeljita pri odločbah sodišč prve stopnje, na višjih stopnjah sojenja pa je lahko manj obsežna, zlasti kadar sodišče pritrdi razlogom, ki jih je pred tem že navedlo sodišče nižje stopnje. Pri višjih instancah je dolžnost obrazložiti odločbo v določenih okoliščinah v nacionalnih pravnih sistemih tudi izključena, kar zakonodajalec praviloma utemelji s poudarjanjem cilja razbremenitve instančnih sodišč pred prevelikim številom zadev. Take procesne ureditve je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v dosedanji praksi praviloma označevalo za dopustne, nedavno pa je v zadevi Hansen proti Norveški prvič odločilo, da je lahko neobrazložena odločba, s katero instančno sodišče ne sprejme pravnega sredstva v obravnavo, v nasprotju s 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Po nadomestno materinstvo v tujino

Aleš Velkaverh, 2.10.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 38/2014Pojem nadomestno materinstvo označuje razmerje, v katerem se ženska (nadomestna mati) zaveže odplačno ali neodplačno donositi otroka in ga po rojstvu prepustiti drugi pogodbeni stranki (naročniku) - praviloma paru, ki ne more spočeti otroka po naravni poti. Z nadomestnim materinstvom lahko sodobna medicina omogoči rojstvo biološkega otroka tudi parom, ki jim sicer druge oblike oploditve z biomedicinsko pomočjo ne pomagajo. Kljub temu je v večini evropskih držav (tudi v Sloveniji) taka oblika oploditve prepovedana in zato za pare nedosegljiva. Glede na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevah Mennesson in Labassee pa bodo imeli posamezniki zdaj možnost, da pogodbe o nadomestnem materinstvu brez ovir sklepajo v tujini, saj bodo morale države pravne učinke takim pogodbam priznati tudi doma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄27

Obsodba Slovenije zaradi prezrte obvezne izločitve ustavne sodnice

Aleš Velkaverh, 10.7.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 27/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) pri razlagi pravice do nepristranskega sojenja redno poudarja pomen objektivnega videza nepristranskosti sodišča, s katerim se pri strankah in širši javnosti doseže vtis, da je bilo sojenje pošteno. Le tako se namreč zagotovi pošteno sojenje in zaupanje javnosti v demokratično družbo. Tudi slovensko Ustavno sodišče je prevzelo to stališče in večkrat poudarilo njegov pomen za pošten postopek. Kljub takemu načelnemu stališču se je v zadevi HIT, d. d., Nova Gorica proti Sloveniji izkazalo, da je prav Ustavno sodišče storilo napako, zaradi katere je ESČP presodilo, da pritožnici ni bilo zagotovljeno objektivno nepristransko sojenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Država mora zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo zapornikom

Aleš Velkaverh, 3.7.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 26/2014Evropska konvencija za človekove pravice (EKČP) v 3. členu prepoveduje nečlovečno in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. Na podlagi te prepovedi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnava pritožbe posameznikov, ki trdijo, da način izvrševanja kazni odvzema prostosti ni v skladu z minimalnimi standardi, ki jih zahteva konvencija. V zadevi G. C. proti Italiji je ESČP ob obravnavanju take pritožbe presojalo, ali je bil pritožnik v zavodu za prestajanje kazni ustrezno obravnavan glede na zdravstveno stanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄18

Obnova postopka ugotovitve očetovstva na podlagi novih dokazov

Aleš Velkaverh, 8.5.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 18/2014Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) v 8. členu vsakomur zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Iz te pravice izhaja obveznost držav, da posameznikom zagotovijo učinkovite pravne možnosti za vzpostavitev in odpravo pravnih vezi med starši in otroki. Pri tem mora pravna ureditev uskladiti različne interese, zlasti interes, da se ugotovi pravi (biološki) izvor posameznika na eni strani, in interes, da se zagotovi dokončnost ureditve družinskih razmerij na drugi strani. Z razvojem znanosti in novimi metodami raziskav bioloških razmerij postaja vse močnejša usmeritev, ki daje prednost ugotavljanju naravnih (bioloških) povezav. Tako stališče je zavzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), nazadnje v zadevi Ostace proti Romuniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Uporaba pravil o zastaranju in prekluziji lahko čezmerno omeji pravice stranke

Aleš Velkaverh, 10.4.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 14/2014Pravila o zastaranju in prekluziji določajo, da upnik zaradi poteka časa izgubi pravico do sodnega varstva pravic (zastaranje) oziroma pravica preneha (prekluzija). S tako posledico zakon omejuje pravice upnika, vendar iz utemeljenih razlogov. Upnik namreč ne sme biti pasiven in mora poskrbeti za pravočasno varstvo svojih pravic, prav tako pa je treba v nekem trenutku zagotoviti dokončnost ureditve pravnega razmerja. Kljub temu je lahko uporaba pravil o zastaranju (in prekluziji) v nekaterih primerih tudi vprašljiva. V zadevi Howald Moor je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje, ali je v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP) stališče, po katerem odškodninska terjatev zastara, še preden je lahko upnik ugotovil, da je nastala škoda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Najvišja odškodnina po ZVPSBNO je lahko tudi prenizka

Aleš Velkaverh, 6.2.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 5/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je nedavno znova obsodilo Slovenijo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Samo po sebi to ne bi bilo nič posebnega, če ne bi v tem primeru pritožnica na podlagi Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO) že prejela najvišjo predvideno odškodnino po tem zakonu. Kljub temu je ESČP pritožbo obravnavalo in odločilo, da je bila glede na okoliščine primera najvišja odškodnina po ZVPSBNO bistveno prenizka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Pritiski kolektiva ne upravičujejo diskriminacije posameznika

Aleš Velkaverh, 12.12.2013

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 48/2013Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je nedavno v zadevi I. B. proti Grčiji prvič obravnavalo primer diskriminacije zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, okuženemu z virusom HIV. Delodajalca so v ta skrajni ukrep prisilili drugi zaposleni, ki niso bili več pripravljeni delati v kolektivu z okuženim sodelavcem in so množično zahtevali njegovo odpustitev. Delodajalec je tako z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pravzaprav skušal zagotoviti, da podjetje nemoteno posluje. Vendar tudi to po presoji ESČP ni zadosten razlog za utemeljitev različnega obravnavanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Kolizija med pravico do zasebnosti in svobodo (rumenega) tiska

Aleš Velkaverh, 7.11.2013

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 42-43/2013Monaška princesa Caroline von Hannover si že več let prizadeva, da bi javnim občilom onemogočila posege v svojo zasebnost. Čeprav nima prave politične funkcije, je zaradi široke prepoznavnosti njeno vsakdanje življenje zanimivo za tabloidni tisk, tako da jo novinarji spremljajo na vsakem koraku. Ker jo to nenehno nadlegovanje očitno moti, je sprožila že več sodnih sporov za prepoved objave različnih fotografij, kar trije pa so doživeli epilog šele s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V zadnji sodbi Von Hannover (št. 3) je ESČP tako že tretjič obravnavalo zatrjevane protipravne posege v zasebnost monaške princese.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Kršitev človekovih pravic zaradi prodaje stanovanjske hiše na javni dražbi

Aleš Velkaverh, 29.8.2013

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 33/2013Pred dobrim letom je v slovenskih medijih odmevala novica o tem, kako so Zoranu Vaskrsiću na javni dražbi prodali hišo za poplačilo bagatelnega dolga. Minister za pravosodje je zaradi tega primera napovedal tudi nove zakonodajne omejitve izvršbe na nepremičnine. Nedavno pa je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Rousk proti Švedski obravnavalo podoben primer in iz povzetka sodbe na prvi pogled izhaja, da je obsodilo ravnanje švedskega izvršilnega organa, ki je stanovanjsko hišo Jima Rouska na javni dražbi prodal za poplačilo 800 evrov zapadlega dolga. Vendar podrobnejša analiza sodbe pokaže, da ni tako. ESČP je namreč temeljito preverilo delovanje državnih organov med postopkom in toženo državo obsodilo zaradi mnogih nepravilnosti, zaradi česar je presodilo, da so državni organi pri zasledovanju sicer legitimnega cilja ravnali premalo skrbno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄29-30

Diskriminacija istospolno usmerjenih parov je protiustavna tudi v ZDA

Aleš Velkaverh, 25.7.2013

Človekove pravice

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 29-30/2013Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike (ZDA) je v juniju izdalo prelomno sodbo v boju istospolno usmerjenih parov za priznanje enakih pravic. S tesno odločitvijo petih glasov proti štirim je ugotovilo protiustavnost 3. člena Zakona o zaščiti zakonske zveze (Defense of Marriage Act - DOMA), ki je določal, da se pri uporabi kateregakoli zveznega predpisa pojem "zakonska zveza" lahko razlaga le tako, da označuje zvezo moškega in ženske. Ta opredelitev je istospolno usmerjenim parom odvzela pravice na več področjih (denimo glede davčnih ugodnosti in socialnih pravic), in to tudi, če je par sklenil zakonsko zvezo, ki jo je katera izmed držav ZDA priznala. Vpliv zakona je bil velik, saj je ta opredelitev pojma zakonske zveze usmerjala uporabo več kot tisoč zveznih predpisov ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄15

Verska svoboda na delovnem mestu

Aleš Velkaverh, 18.4.2013

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 15/2013V združeni zadevi Eweida in drugi je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo pritožbe štirih pritožnikov iz Združenega kraljestva, ki so pred domačimi sodišči delodajalcem očitali, da so bili neupravičeno diskriminirani na podlagi vere. Angleška sodišča so v vseh primerih očitke diskriminacije zavrnila, zato so se pritožniki nazadnje obrnili še na ESČP. Zadeva je pritegnila precej strokovne in širše medijske pozornosti, tako da je med postopkom stališča predložilo kar dvanajst intervenientov. Zato ne preseneča, da je bila kmalu po izdaji sodba označena kot ena pomembnejših odločb o verski svobodi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄2

Boj proti pranju denarja pomembnejši od odvetniške zaupnosti

Aleš Velkaverh, 17.1.2013

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 2/2013Od leta 1991 dalje je Evropska unija (EU) v boju proti zlorabam evropskega finančnega sistema sprejela več direktiv z različnimi ukrepi za preprečevanje pranja denarja. Med drugim je predvidela tudi obveznost odvetnikov, da pri zastopanju strank v zvezi z določenimi posli (zlasti finančnimi in nepremičninskimi) morebitne sumljive posle sporočijo pristojnemu organu za preprečevanje pranja denarja. Pri odvetnikih nove dolžnosti niso bile sprejete pozitivno. Obveznost sporočati sumljive posle strank je namreč v očitnem navzkrižju z dolžnostjo odvetnika varovati kot poklicno tajnost vse podatke, ki mu jih stranka zaupa. Kljub temu doslej prizadevanja odvetnikov in odvetniških združenj za ukinitev teh obveznosti niso bili uspešna. Nazadnje je v zadevi Michaud proti Franciji evropsko ureditev odobrilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Za dolgove Ljubljanske banke do nekdanjih deviznih varčevalcev iz Hrvaške in BiH je odgovorna Slovenija

Aleš Velkaverh, 6.12.2012

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 47/2012V začetku novembra 2012 je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) izdalo prelomno sodbo v dolgoletnem boju deviznih varčevalcev nekdanjih jugoslovanskih bank, ki si vse od razpada nekdanje SFRJ v začetku 90. let prejšnjega stoletja prizadevajo, da bi prišli do svojih prihrankov. Sodba je za Slovenijo neugodna, saj mora po presoji ESČP prevzeti celotno odgovornost za dolgove tujih podružnic Ljubljanske banke (LB). Predstavniki slovenske vlade so zato že napovedali pritožbo na veliki senat. Če pritožba ne bo uspešna, bo Slovenija morala izplačati stare devizne vloge varčevalcev zagrebške in sarajevske podružnice LB.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄44

Pravica do ustne obravnave v delovnem sporu z javnim uslužbencem

Aleš Velkaverh, 15.11.2012

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 44/2012Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) v 6. členu zagotavlja posamezniku pravico do javne obravnave (ang. public hearing), ki obsega tudi pravico do ustne obravnave (ang. oral hearing). Pred sodiščem, ki na prvi in edini stopnji odloča o zadevi, je tako le izjemoma dopustno izvesti pisni postopek brez ustne obravnave. To ustaljeno stališče sodne prakse je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) znova potrdilo v zadevi Ohneberg proti Avstriji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄41-42

Kaznovanje zaradi žalitve sodišča in pravica do nepristranskega sojenja

Aleš Velkaverh, 25.10.2012

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 41-42/2012Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je znova obsodilo Slovenijo. V zadevi Pečnik proti Sloveniji je ugotovilo kršitev pravice do nepristranskega sojenja, storjene pri izreku kazni zaradi žalitve sodišča. Kazen je namreč izrekel sodnik, ki je bil hkrati z žalitvijo napaden, tako združevanje vlog oškodovanca, tožilca, priče in sodnika v eni osebi pa po mnenju ESČP ne more zagotavljati nepristranskega sojenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄39-40

Posvojeni otrok mora imeti možnost seznanitve s podatki o bioloških starših

Aleš Velkaverh, 12.10.2012

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 39-40/2012Nekatere evropske države dopuščajo t. i. anonimna rojstva, pri katerih starši otroka oddajo v posvojitev (običajno imajo rok za preklic odločitve), njihova identiteta in osebni podatki pa ostanejo prikriti. V zadevi Godelli proti Italiji je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presojalo italijansko ureditev anonimnih rojstev in opozorilo, da lahko pretirano omejevanje dostopa otrok do podatkov o bioloških starših krši njihove konvencijske pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Pravica do zdravega otroka

Aleš Velkaverh, 27.9.2012

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 37/2012Dosežki raziskav na področju genetike danes omogočajo, da zdravniki pri postopkih oploditev z biomedicinsko pomočjo preprečijo prenos raznih dednih bolezni staršev na plod. Pri uporabi teh metod pa se pojavljajo tudi nekateri moralni in etični zadržki zlasti v zvezi z dopustnostjo manipulacije z zarodkom. V zadevi Costa in Pavan je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presojalo italijansko zakonodajo, ki zaradi takih zadržkov prepoveduje uporabo genskih raziskav zgodnjega zarodka, in odločilo, da je prepoved v nasprotju s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja posameznika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄33

Država mora zapornika varovati tudi pred samim seboj

Aleš Velkaverh, 30.8.2012

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 33/2012Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v preteklih sodbah že odločilo, da morajo države v nekaterih okoliščinah življenje posameznika zavarovati tudi tako, da sprejmejo ukrepe za preprečitev samomora te osebe. Vendar pa ta obveznost ne more biti absolutna, saj je nekatere položaje nemogoče predvideti in preprečiti. Zato je iskanje ravnotežja med obveznostjo države zavarovati življenje posameznika in bremenom, ki se s tem nalaga državi, težka naloga, s katero se je ESČP znova soočilo v zadevi Ketreb proti Franciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄23

Sodišče mora zagotavljati videz nepristranskosti

Aleš Velkaverh, 14.6.2012

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 23/2012Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) konvencijski pravici do nepristranskega sodišča pripisuje velik pomen, kajti gre za pravico, ki v demokratični družbi odločilno prispeva k ustrezni stopnji zaupanja javnosti v delo sodišč. Za nepristranskost sodišča pa ni odločilno le sodnikovo neobremenjeno prepričanje, pomembno je tudi, da sodišče zagotavlja videz nepristranskosti, tako da je izključen vsak razumen dvom, da o pravicah in obveznostih strank odloča nepristransko sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Obveznost brezplačnega dela odvetnikov ni nujno prisilno delo

Aleš Velkaverh, 10.5.2012

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 18/2012Pri pripravi Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) leta 1950 so se avtorji besedila določbe o prepovedi prisilnega dela (4. člen) očitno zgledovali po podobni predhodni prepovedi iz Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 29, ki je bila namenjena predvsem odpravi različnih oblik izkoriščanja delovne sile v kolonijah. Take oblike prisilnega dela v sodobni evropski družbi naj sicer ne bi več obstajale, se pa zato pojavljajo razne nove obveznosti, ki jih morajo posamezniki opraviti proti svoji volji. V zadevi Graziani-Weiss proti Avstriji je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presojalo avstrijsko ureditev, ki odvetnikom nalaga, da morajo v nekaterih primerih prevzeti skrbništvo osebe brez plačila.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
48(2) 47(2) 46(1) 45(2)
44(2) 42-43(2) 41-42(1) 39-40(2)
38(1) 37(1) 35(2) 34(1)
33(2) 29-30(1) 27(1) 26(1)
24-25(1) 23(1) 19(1) 18(2)
17(1) 15(1) 14(2) 12(1)
11(1) 11-12(1) 8(1) 7-8(1)
5(1) 3(1) 2(1) 1(2)

Leto objave

2015(3) 2014(8) 2013(6) 2012(10)
2011(9) 2010(4) 2009(1) 2008(1)
2007(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov