O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 8 (od skupaj 8)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Še o ugovoru znižanja kupnine

Aleš Velkaverh, 20.11.2014

Obligacije

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 45/2014Nedolgo nazaj je bil v Pravni praksi objavljen prispevek dr. Aleša Galiča, v katerem je avtor predstavil stališče, da je treba tudi v primerih, kadar se kupec pojavi na strani tožene stranke, jamčevalni zahtevek znižanja kupnine obvezno uveljaviti z nasprotno tožbo z oblikovalnim tožbenim zahtevkom. Gre za aktualno in sporno vprašanje, ki v praksi povzroča precej težav, saj so zaradi neenotne sodne prakse glede načina uveljavitve tega jamčevalnega zahtevka odločitve sodišč v enakih primerih pogosto različne, kar v prakso vnaša nepotrebno negotovost. S tem prispevkom bom v zvezi s tem vprašanjem predstavil obstoječa stališča pravne teorije in sodne prakse ter v nadaljevanju podal predlog rešitve, kako bi se lahko odpravile nejasnosti, ki sedaj bremenijo odločanje sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Neobrazložena odločba o pravnem sredstvu je lahko v nasprotju z EKČP

Aleš Velkaverh, 6.11.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 42-43/2014Ena bistvenih sestavin poštenega postopka je obrazložena sodna odločba. Šele na podlagi obrazložitve stranka spozna, da je sodišče obravnavalo njene argumente, in na podlagi katerih razlogov je sprejelo odločitev. Obrazložitev mora biti temeljita pri odločbah sodišč prve stopnje, na višjih stopnjah sojenja pa je lahko manj obsežna, zlasti kadar sodišče pritrdi razlogom, ki jih je pred tem že navedlo sodišče nižje stopnje. Pri višjih instancah je dolžnost obrazložiti odločbo v določenih okoliščinah v nacionalnih pravnih sistemih tudi izključena, kar zakonodajalec praviloma utemelji s poudarjanjem cilja razbremenitve instančnih sodišč pred prevelikim številom zadev. Take procesne ureditve je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v dosedanji praksi praviloma označevalo za dopustne, nedavno pa je v zadevi Hansen proti Norveški prvič odločilo, da je lahko neobrazložena odločba, s katero instančno sodišče ne sprejme pravnega sredstva v obravnavo, v nasprotju s 6. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Po nadomestno materinstvo v tujino

Aleš Velkaverh, 2.10.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 38/2014Pojem nadomestno materinstvo označuje razmerje, v katerem se ženska (nadomestna mati) zaveže odplačno ali neodplačno donositi otroka in ga po rojstvu prepustiti drugi pogodbeni stranki (naročniku) - praviloma paru, ki ne more spočeti otroka po naravni poti. Z nadomestnim materinstvom lahko sodobna medicina omogoči rojstvo biološkega otroka tudi parom, ki jim sicer druge oblike oploditve z biomedicinsko pomočjo ne pomagajo. Kljub temu je v večini evropskih držav (tudi v Sloveniji) taka oblika oploditve prepovedana in zato za pare nedosegljiva. Glede na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevah Mennesson in Labassee pa bodo imeli posamezniki zdaj možnost, da pogodbe o nadomestnem materinstvu brez ovir sklepajo v tujini, saj bodo morale države pravne učinke takim pogodbam priznati tudi doma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄27

Obsodba Slovenije zaradi prezrte obvezne izločitve ustavne sodnice

Aleš Velkaverh, 10.7.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 27/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) pri razlagi pravice do nepristranskega sojenja redno poudarja pomen objektivnega videza nepristranskosti sodišča, s katerim se pri strankah in širši javnosti doseže vtis, da je bilo sojenje pošteno. Le tako se namreč zagotovi pošteno sojenje in zaupanje javnosti v demokratično družbo. Tudi slovensko Ustavno sodišče je prevzelo to stališče in večkrat poudarilo njegov pomen za pošten postopek. Kljub takemu načelnemu stališču se je v zadevi HIT, d. d., Nova Gorica proti Sloveniji izkazalo, da je prav Ustavno sodišče storilo napako, zaradi katere je ESČP presodilo, da pritožnici ni bilo zagotovljeno objektivno nepristransko sojenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Država mora zagotoviti ustrezno zdravstveno oskrbo zapornikom

Aleš Velkaverh, 3.7.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 26/2014Evropska konvencija za človekove pravice (EKČP) v 3. členu prepoveduje nečlovečno in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. Na podlagi te prepovedi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnava pritožbe posameznikov, ki trdijo, da način izvrševanja kazni odvzema prostosti ni v skladu z minimalnimi standardi, ki jih zahteva konvencija. V zadevi G. C. proti Italiji je ESČP ob obravnavanju take pritožbe presojalo, ali je bil pritožnik v zavodu za prestajanje kazni ustrezno obravnavan glede na zdravstveno stanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄18

Obnova postopka ugotovitve očetovstva na podlagi novih dokazov

Aleš Velkaverh, 8.5.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 18/2014Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) v 8. členu vsakomur zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. Iz te pravice izhaja obveznost držav, da posameznikom zagotovijo učinkovite pravne možnosti za vzpostavitev in odpravo pravnih vezi med starši in otroki. Pri tem mora pravna ureditev uskladiti različne interese, zlasti interes, da se ugotovi pravi (biološki) izvor posameznika na eni strani, in interes, da se zagotovi dokončnost ureditve družinskih razmerij na drugi strani. Z razvojem znanosti in novimi metodami raziskav bioloških razmerij postaja vse močnejša usmeritev, ki daje prednost ugotavljanju naravnih (bioloških) povezav. Tako stališče je zavzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), nazadnje v zadevi Ostace proti Romuniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

Uporaba pravil o zastaranju in prekluziji lahko čezmerno omeji pravice stranke

Aleš Velkaverh, 10.4.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 14/2014Pravila o zastaranju in prekluziji določajo, da upnik zaradi poteka časa izgubi pravico do sodnega varstva pravic (zastaranje) oziroma pravica preneha (prekluzija). S tako posledico zakon omejuje pravice upnika, vendar iz utemeljenih razlogov. Upnik namreč ne sme biti pasiven in mora poskrbeti za pravočasno varstvo svojih pravic, prav tako pa je treba v nekem trenutku zagotoviti dokončnost ureditve pravnega razmerja. Kljub temu je lahko uporaba pravil o zastaranju (in prekluziji) v nekaterih primerih tudi vprašljiva. V zadevi Howald Moor je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje, ali je v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP) stališče, po katerem odškodninska terjatev zastara, še preden je lahko upnik ugotovil, da je nastala škoda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄5

Najvišja odškodnina po ZVPSBNO je lahko tudi prenizka

Aleš Velkaverh, 6.2.2014

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 5/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je nedavno znova obsodilo Slovenijo zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Samo po sebi to ne bi bilo nič posebnega, če ne bi v tem primeru pritožnica na podlagi Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO) že prejela najvišjo predvideno odškodnino po tem zakonu. Kljub temu je ESČP pritožbo obravnavalo in odločilo, da je bila glede na okoliščine primera najvišja odškodnina po ZVPSBNO bistveno prenizka.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(8)

Leto objave

< Vsi
2014(8)
> Februar(1) > April(1) > Maj(1) > Julij(2) > Oktober(1) > November(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov