O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 2
Dokumenti od 26 do 43 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄3

Pretirani formalizem lahko posega v pravico do dostopa do sodišča

Aleš Velkaverh, 26.1.2012

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 3/2012Pravila o formalnem preizkusu vlog in ravnanju s pomanjkljivimi vlogami so nujni element vsake procesne ureditve. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) na tem področju državam načeloma priznava prosto presojo pri opredelitvi zahtev in formalnosti, toda s pomembno omejitvijo, da ta pravila oziroma njihova uporaba ne smejo izvotliti vsebine pravice do poštenega sojenja. To stališče je ESČP vnovič poudarilo v zadevi Poirot proti Franciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄1

Pravica do stanovanja

Aleš Velkaverh, 12.1.2012

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 1/2012Gladysheva proti Rusiji, št. 7097/10, 6. december 2011 V praksi so pogosti spori, do katerih pride zaradi navzkrižja med pravico dobrovernega kupca, ki je nepremičnino pridobil od prodajalca, za katerega se je pozneje izkazalo, da ni bil upravičen razpolagati s to nepremičnino, in pravico prej
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Učinek pravnomočnosti in konkurenca lastninskih pravic

Aleš Velkaverh, 15.12.2011

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 48/2011Sivova in Koleva proti Bolgariji, št. 30383/03, 15. november 2011 V denacionalizacijskem postopku pridobi upravičenec z dokončnostjo odločbe o vrnitvi nepremičnin v naravi lastninsko pravico izvorno (originarno). Gre za oblikovalno odločbo, ki načeloma učinkuje proti vsem (erga omnes), pridobi
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄46

Odjava sedeža d. o. o.

Aleš Velkaverh, 1.12.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 46/2011Prijatelj je na mojem naslovu pred nekaj leti prijavil sedež družbe z omejeno odgovornostjo. Od tedaj so se okoliščine nekoliko spremenile, saj dejansko sedeža družbe nima več na mojem naslovu, pa tudi pošta, naslovljena na družbo, ne prihaja več k nam. Kljub več ustnim opozorilom pa uradno nasl
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄45

Procesno nasledstvo družbenikov izbrisane družbe

Aleš Velkaverh, 24.11.2011

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 45/2011Prispevek je bil pripravljen pred sprejemom in uveljavitvijo Zakona o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD, Ur. l. RS, št. 87/11). Zaradi spremembe zakonodaje je obravnavana tema v tem trenutku za prakso nekoliko manj
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄44

Relativnost načela zakonitosti v kazenskem pravu

Aleš Velkaverh, 17.11.2011

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 44/2011Soros proti Franciji, št. 50425/06, 6. oktober 2011 Pravna pravila so nujno abstraktna. Zakonodajalec si sicer mora prizadevati k čim večji natančnosti, vendar izkušnje kažejo, da nobeno besedilo ne uspe zajeti vseh raznolikosti življenjskih primerov. Kolikšna pomenska odprtost pravnih pravil
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄39-40

Visok dokazni standard glede zlorabe postopka, usmerjene v uničenje družbe

Aleš Velkaverh, 14.10.2011

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 39-40/2011Leta 2003 je bila družba Yukos ena največjih in najuspešnejših ruskih naftnih družb. Obvladovala je dvajset odstotkov ruskega oziroma dva odstotka svetovnega naftnega trga. Položaj družbe pa se je začel v letu 2004 hitro spreminjati po tem, ko je ruska davčna inšpekcija pri njej ugotovila obstoj ogromnega davčnega dolga. V zelo naglo izvedenih upravnih in izvršilnih postopkih je davčna uprava naftnega velikana v zgolj treh letih pripeljala do stečaja, večino premoženja družbe pa je medtem prevzela družba Rosneft v večinski lasti države. Lastniki družbe so vztrajno trdili, da je v ozadju zgodbe politično motiviran proces, namenjen uničenju družbe in njenega večinskega lastnika Mikhaila Khodorkovskega. Zato ne preseneča, da je zadeva dobila epilog šele na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) z eno odmevnejših sodb zadnjega časa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄35

Omejitev lastninske pravice s predkupno pravico

Aleš Velkaverh, 15.9.2011

Varstvo človekovih pravic, Obligacije

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 35/2011Zakonsko določena predkupna pravica pomeni omejitev svobode razpolaganja lastnika. V primerjavi z drugimi oblastnimi posegi v lastninsko pravico (na primer prisilna ustanovitev služnosti, razlastitev) pa ta omejitev zagotovo sodi med milejše. Zato ni presenetljivo, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Ruspoli Morenes proti Španiji poudarilo, da imajo države pri urejanju zakonske predkupne pravice nekoliko širše polje proste presoje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄17

Začasna prepoved predvajanja TV-oddaje

Aleš Velkaverh, 5.5.2011

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 17/2011Posameznik, ki meni, da objava v medijih posega v njegove pravice (na primer do časti in ugleda), ima za varstvo pravic na voljo različna pravna sredstva (na primer prepovedni ali odškodninski zahtevek). Z začasno odredbo lahko tudi doseže prepoved objave informacije, še preden ta prispe v javnost. Ker take začasne odredbe močno posegajo v svobodo izražanja medijev, je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi RTBF proti Belgiji opozorilo, da ti ukrepi zahtevajo natančno ureditev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄8

Postopek pred Evropsko komisijo ne izključuje vzporednega postopka pred ESČP

Aleš Velkaverh, 3.3.2011

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 8/2011Odkar je bil z Lizbonsko pogodbo predviden pristop Evropske unije (EU) k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP), je eno od aktualnejših vprašanj, kako se bo oblikovalo razmerje med institucijami EU in Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP). Na neizbežnost vse večje prepletenosti delovanja teh evropskih institucij je pokazal tudi primer Karoussiotis proti Portugalski, v katerem se je pred ESČP prvič pojavilo vprašanje, ali je dopustno vzporedno voditi postopka o isti stvari pred ESČP in Evropsko komisijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄1

Pravice prisilno hospitaliziranih oseb

Aleš Velkaverh, 13.1.2011

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 1/2011Ureditev prisilnega pridržanja v psihiatričnih ustanovah sodi med občutljivejša področja pravne ureditve, saj je zgodovinska izkušnja opozorila na precejšnjo možnost zlorab. Vendar tudi danes v nekaterih primerih varnosti bolnika in oseb okoli njega drugače kot s prisilnim zdravljenjem ni mogoče zagotoviti. V teh primerih je zato treba spoštovati postopkovna jamstva in pravice bolnika ter tako kar najbolj omejiti možnost arbitrarnega odločanja. To je bilo tudi sporočilo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Baudoin proti Franciji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄47

Obvezna javna obravnava pred pritožbenim sodiščem

Aleš Velkaverh, 2.12.2010

Varstvo človekovih pravic

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 47/2010Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevi Garcia Hernández obravnavalo vprašanje, ali lahko pritožbeno sodišče brez javne obravnave spremeni kazensko oprostilno sodbo v obsodilno. Odgovor se na prvi pogled zdi preprost: to sme storiti, če sprememba temelji izključno na drugačnem pravnem sklepanju, ne pa na drugačni presoji dejanskega stanja. Vendar uporaba tega pravila na konkretnih primerih še zdaleč ni tako preprosta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄35

Stvarnopravni zakonik (SPZ) z uvodnimi pojasnili

Aleš Velkaverh, 9.9.2010

Kultura in umetnost

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 35/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄24-25

Načelo akcesornosti hipoteke in učinki postopkov zaradi insolventnosti

Aleš Velkaverh, 17.6.2010

Obligacije, Lastnina in druge stvarne pravice

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 24-25/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄12

Pristojnost po kraju izpolnitve storitvene obveznosti

Aleš Velkaverh, 25.3.2010

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 12/2010Bruseljska uredba I1 v 5. členu ureja sistem posebnih pristojnosti, ki dopolnjujejo splošno pristojnost po kraju prebivališča tožene stranke (prvi odstavek 2. člena uredbe). Tako določa za pogodbena razmerja pristojnost po kraju izpolnitve obveznosti (točka a prvega odstavka 5. člena uredbe). Pojem ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄7-8

Terorizem in meje prava

Aleš Velkaverh, 19.2.2009

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Aleš Velkaverh, Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 7-8/2009Vprašanje globalne vojne proti terorizmu je v zadnjem času potisnjeno v senco drugih svetovnih kriz, zlasti vse hujše krize svetovnega gospodarstva. Kljub temu ostaja dilema, do kod segajo dopustne metode v boju proti terorizmu, eden trših orehov 21. stoletja. Kako naj se kazensko pravo odzove na ra...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄34

Vpliv ZPP na učinkovitost pravdnega postopka in odločanje višjih sodišč

Aleš Velkaverh, 4.9.2008

Civilni sodni postopki

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 34/2008Zaradi perečih težav s sodnimi zaostanki v Sloveniji je postalo vprašanje, kako povečati učinkovitost pravdnega postopka, eno temeljnih vprašanj vsake reforme Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Čeprav je stroka večkrat opozorila, da vzroke za sodne zaostanke ne gre iskati v procesnih pravilih ZPP, je zakonodajalec vztrajal, da je treba rešitev za odpravo sodnih zaostankov iskati (tudi) v povečanju učinkovitosti teh pravil. To je bilo zlasti izraženo ob sprejemanju novega Zakona o pravdnem postopku leta 1999 (ZPP 99), saj je bil eden njegovih temeljnih ciljev povečati učinkovitost sodnega postopanja. Z analizo odločanja višjih sodišč med leti 1993 in 2006 sem skušal preveriti, ali je reforma res prinesla želene rezultate. Analiza odločanja višjih sodišč 1993-2006
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄11

Vročitev plačilnega naloga - ali so kršitelji dovolj varovani?

Aleš Velkaverh, 22.3.2007

Prekrški

Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 11/2007študent PF Univerze v Ljubljani Pravo o prekrških ima dva cilja: zagotavljati učinkovitost postopka in varovati pravice kršiteljev. Uravnotežiti oba nasprotujoča si cilja je zmeraj težko, včasih celo nemogoče, vendar ostaja vodilo oz. cilj pri sestavljanju in izvrševanju prekrškovnih zakonov.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(43)

Leto objave

2015(3) 2014(8) 2013(6) 2012(10)
2011(9) 2010(4) 2009(1) 2008(1)
2007(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10. MEDNARODNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov