O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 2 (od skupaj 2)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Osredotočenost suma pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti

mag. Luka Vavken, 20.7.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 28-29/2017Materialnopravna vprašanja, povezana s kaznivim dejanjem povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza, objektivni pogoj kaznivosti, odgovornost za hujšo posledico, krivda, ravnanje v skrajni sili, ločevanje tega kaznivega dejanja od drugih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa in podobno - so v slovenski kazenskopravni dogmatiki in sodni praksi relativno dobro raziskana. Manj pozornosti je namenjene procesnemu vidiku obravnavanja oziroma preiskovanja tega kaznivega dejanja. Pri tem ne merim na metode policijskega dela ter s strokovno-tehničnega vidika izjemno zahtevno zavarovanje in zbiranje dokazov, temveč na procesni položaj povzročitelja tega kaznivega dejanja. Preprosto povedano, gre za vprašanje, kdaj se sum pri preiskovanju kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti v tolikšni meri osredotoči na določeno osebo, da ta postane subjekt procesnih upravičenj, predvsem privilegija zoper samoobtožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku

mag. Luka Vavken, 16.3.2017

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 10/2017Zakonske določbe je glede na njihov odnos do Ustave mogoče v grobem razdeliti v tri skupine. V prvo, daleč največjo skupino sodijo tiste, ki jih lahko neposredno uporabljamo brez bojazni, da bi ob tem prišli v nasprotje z Ustavo, saj je že zakonodajalec ob njihovem nastanku imel pred očmi, da mora biti njihova vsebina prežeta z duhom Ustave. V drugo, k sreči najmanj številno skupino sodijo tiste zakonske določbe, ki so v neposrednem nasprotju z Ustavo. Te določbe so zrele za presojo Ustavnega sodišča. Obstaja še tretja skupina abstraktnih pravnih norm, ki sicer niso v neposrednem nasprotju z Ustavo, so pa hkrati pomensko nepopolne do te mere, da se do njihovega pravega pomena ne moremo dokopati drugače, kot da hkrati v eni roki držimo zakon, v drugi pa Ustavo ter potujemo s pogledom sem in tja. V tem primeru govorimo o ustavnoskladni razlagi zakonskih določb. Ena izmed takšnih je določba o prekluziji iz drugega odstavka 55. člena Zakona o prekrških (ZP-1).
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(2)

Leto objave

< Vsi
2017(2)
> Marec(1) > Julij(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov