O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 12 (od skupaj 12)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Zmanjševanje razlik med kazenskim in prekrškovnim postopkom

mag. Luka Vavken, 11.7.2019

Kazenski postopek, Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 27/2019Znana je misel, da so edina prava stalnica v življenju spremembe. To še toliko bolj velja za pravo, na spreminjanje katerega vplivata kar dva dejavnika: na eni strani zakonodajalec, ki skuša z normativnimi spremembami slediti potrebam družbe, na drugi strani sodišča, ki občasno celo mimo prvotnih želja zakonodajalca z razlago postavljenega prava ustvarjajo tako imenovano živo pravo (ang. case law). Nič drugače ni na področju prekrškovnega prava. Še več: ta pravna panoga predstavlja vzorčen primer razvoja določenega pravnega področja v smeri zagotavljanja višje ravni varstva človekovih pravic posameznika v razmerju do države.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Povrnitev potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku

mag. Luka Vavken, 20.6.2019

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 24-25/2019Na prvi pogled se zdi, da povrnitev stroškov kazenskega postopka ne odpira ravno pomembnih pravnih vprašanj. Večina pravnikov ob tem najprej pomisli na mučno seštevanje in pregledovanje posameznih postavk v odvetniških stroškovnikih, predloženih po končanem kazenskem postopku. Načeloma gre za tehnično opravilo, ki sicer terja marljivo in natančno delo, ne zahteva pa intelektualnega napora, ki je praviloma potreben za presojo pravnih in dejanskih vprašanj, od katerih je odvisna odločitev o obdolženčevi krivdi. Še manj verjetno se zdi, da so vprašanja, povezana s povrnitvijo potrebnih izdatkov zagovornika v kazenskem postopku, lahko predmet odločanja Vrhovnega sodišča ter da mora Vrhovno sodišče za pravilno razlago določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki se nanašajo na to področje, ter za zagotovitev enotne uporabe prava uporabiti določbe Ustave Republike Slovenije (Ustava) in Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Praviloma gre namreč za dejanska vprašanja, povezana z višino stroškov obdolženčevega zastopanja, ki na Vrhovnem sodišču, katerega predmet odločanja so pravna vprašanja, nimajo mesta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Quod est veritas v kaznovalnem pravu?

mag. Luka Vavken, 7.3.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 9-10/2019Judeja je bila v prvem stoletju našega štetja precej nepomembna in obrobna rimska provinca. Temu primerna je bila tudi vloga Poncija Pilata, ki je bil leta 26 imenovan za njenega upravitelja. Zanj bi tako kot za številne druge rimske upravitelje komaj vedeli, če se ne bi po nenavadnem zgodovinskem naključju znašel sredi sodnega postopka zoper Kristusa. Med njegovim zaslišanjem je cinično izrekel besede: "Quod est veritas - kaj je resnica?" Ob tem se verjetno ni zavedal, da bo to vprašanje, znano tudi kot Pilatova skepsa, še dva tisoč let odmevalo v zgodovini človeštva. Do današnjih dni namreč nima jasnega in enoznačnega odgovora. Tudi v kaznovalnem pravu ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄3

Prepoved poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku - drugi del

mag. Luka Vavken, 17.1.2019

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 3/2019Errare humanum est, sed in errore perseverare dementis.Nauk tega latinskega reka me je spodbudil k ponovnemu pisanju o prepovedi poznega navajanja dokazov v hitrem postopku o prekršku. Ko sem pred dvema letoma objavil članek z naslovom Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku, sem (upam, da zgolj v enem delu) napravil napako. Ta je "dokazana" z nedavno sodbo Vrhovnega sodišča v prekrškovni zadevi, ki jo obravnavam tokrat. Preden razkrijem, kje se je skrivala napaka oziroma bolje rečeno napačno predvidevanje, želim poudariti nesporno dejstvo: vprašanja, povezana s prepovedjo poznega navajanja dokazov (vsaj na področju kaznovalnega prava), v pravni dogmatiki, predvsem pa v sodni praksi niso in nikoli ne bodo do konca razrešena. Odločitev, ali je sodišče dokaz utemeljeno zavrnilo, ker je bil predlagan prepozno, bo na koncu vedno odvisna od okoliščin konkretnega primera: kompleksnosti obravnavane zadeve, vprašanja, ali je obramba imela dovolj časa in možnosti za pripravo obrambe, okoliščine, ali je med postopkom prišlo do obrata, ki ga stranka ni mogla pričakovati, trenutka, kdaj je stranka izvedela za določen dokaz ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Domet prepovedi reformatio in peius

mag. Luka Vavken, 17.5.2018

Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 19/2018"Če je podana pritožba samo v obtoženčevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije."Redki so pravni instituti, ki v tako kratki in na videz povsem enostavni besedni zvezi skrivajo tako zapleteno in v dogmatiki slovenskega kazenskega postopka relativno slabo obdelano tematiko, kot to velja za prepoved spremembe na slabše - prepoved reformatio in peius. Namen obravnavanega prispevka ni najti odgovor na vsa zahtevna vprašanja, povezana s tem institutom, temveč po kratki teoretični predstavitvi na podlagi konkretnega primera prikazati, kakšne posledice ima uporaba te prepovedi za pravni oziroma dejanski položaj obtoženca, hkrati pa zgolj podkrepiti že znano dejstvo, da pravo ni podobno matematični enačbi, ki omogoča eno samo, edino pravilno rešitev. Pri uporabi prava je praviloma možnih več različnih rešitev nastale situacije, pravilnejša (ne pa edina mogoča) pa je tista, ki je bolj prepričljiva, skladnejša s pravili formalne logike, ki obravnavano vprašanje osvetljuje skozi prizmo različnih razlagalnih metod in ki je ne nazadnje bližja splošnemu pojmovanju pravičnosti v družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Osredotočenost suma pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti

mag. Luka Vavken, 20.7.2017

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 28-29/2017Materialnopravna vprašanja, povezana s kaznivim dejanjem povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - vzročna zveza, objektivni pogoj kaznivosti, odgovornost za hujšo posledico, krivda, ravnanje v skrajni sili, ločevanje tega kaznivega dejanja od drugih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa in podobno - so v slovenski kazenskopravni dogmatiki in sodni praksi relativno dobro raziskana. Manj pozornosti je namenjene procesnemu vidiku obravnavanja oziroma preiskovanja tega kaznivega dejanja. Pri tem ne merim na metode policijskega dela ter s strokovno-tehničnega vidika izjemno zahtevno zavarovanje in zbiranje dokazov, temveč na procesni položaj povzročitelja tega kaznivega dejanja. Preprosto povedano, gre za vprašanje, kdaj se sum pri preiskovanju kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti v tolikšni meri osredotoči na določeno osebo, da ta postane subjekt procesnih upravičenj, predvsem privilegija zoper samoobtožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄10

Ustavnoskladna razlaga prekluzije v hitrem postopku o prekršku

mag. Luka Vavken, 16.3.2017

Prekrški

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 10/2017Zakonske določbe je glede na njihov odnos do Ustave mogoče v grobem razdeliti v tri skupine. V prvo, daleč največjo skupino sodijo tiste, ki jih lahko neposredno uporabljamo brez bojazni, da bi ob tem prišli v nasprotje z Ustavo, saj je že zakonodajalec ob njihovem nastanku imel pred očmi, da mora biti njihova vsebina prežeta z duhom Ustave. V drugo, k sreči najmanj številno skupino sodijo tiste zakonske določbe, ki so v neposrednem nasprotju z Ustavo. Te določbe so zrele za presojo Ustavnega sodišča. Obstaja še tretja skupina abstraktnih pravnih norm, ki sicer niso v neposrednem nasprotju z Ustavo, so pa hkrati pomensko nepopolne do te mere, da se do njihovega pravega pomena ne moremo dokopati drugače, kot da hkrati v eni roki držimo zakon, v drugi pa Ustavo ter potujemo s pogledom sem in tja. V tem primeru govorimo o ustavnoskladni razlagi zakonskih določb. Ena izmed takšnih je določba o prekluziji iz drugega odstavka 55. člena Zakona o prekrških (ZP-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Javna pritožbena seja

Luka Vavken, 19.2.2015

Kazenski postopek

Luka Vavken, Pravna praksa, 7-8/2015V naslovu navedene besedne zveze v pozitivnopravni ureditvi slovenskega kazenskega postopka ne najdemo, z njo pa v teoriji in sodni praksi označujemo način odločanja pritožbenega sodišča na seji, na kateri so navzoče stranke postopka. V Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) je tak način odločanja pritožbenega sodišča urejen v določbi 378. člena, ki je bila v času veljavnosti ZKP večkrat novelirana, pomembno vsebino pa ji je dala tudi sodna praksa Vrhovnega sodišča. Na vprašanje, ali gre pri javni pritožbeni seji le za golo formo ali pa za formo, ki v sebi nosi globok vsebinski pomen, odgovarja prav nedavno sprejeta odločba Vrhovnega sodišča v zadevi I Ips 25746/2013 z dne 16. oktobra 2014, ki pomembno spreminja dosedanjo sodno prakso in kaže, da Vrhovno sodišče na lastne odločitve ni absolutno vezano, temveč jih lahko pri opravljanju ene svojih temeljnih nalog, razvoju prava, z ustrezno argumentacijo tudi spremeni, ob sicer nespremenjeni pozitivnopravni ureditvi. Poglejmo si pomen sprejete odločitve Vrhovnega sodišča za ustrezno razumevanje pomena javne pritožbene seje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

Začetek kazenskega postopka

Luka Vavken, 20.3.2014

Kazenski postopek

Luka Vavken, Pravna praksa, 11/2014V laični pa tudi strokovni javnosti pogosto slišimo, da se je zoper to ali ono bolj ali manj znano osebo javnega življenja začel kazenski postopek. Predstave večine ljudi so ob tem verjetno podobne; s takim "kriminalcem" se ukvarja policija, zoper njega je odrejeno pridržanje oziroma pripor, policija ga (po možnosti vklenjenega) privede na sodišče itd. Vendarle vprašanje, kdaj se začne kazenski postopek, ni vedno tako preprosto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Premladi sodniki - prestari predsedniki

Luka Vavken, 4.7.2013

Sodišča

Luka Vavken, Pravna praksa, 26/2013Predlog novele Zakona o sodniški službi (ZSS) v prvem odstavku prvega člena spreminja 3. točko prvega odstavka 8. člena ZSS tako, da se starostna meja za izvolitev na prosto sodniško mesto dviga na 35 let. Predvidena sprememba na prvi pogled ustvarja pozitiven vtis, češ naj bodo v sodniško funkcijo izvoljene starejše, zrelejše in odgovornejše osebe. Ob poglobljeni analizi predlagane spremembe se izkaže, da vendarle ni tako; ravno nasprotno - dvig starostne meje, pri kateri oseba lahko začne kandidirati za sodnika, bi bil lahko za sodni sistem škodljiva administrativna ovira. Po drugi strani pa predlog novele Zakona o sodiščih (ZS), ki po navedbah predlagatelja skupaj z novelo ZSS tvori celoto, odpravlja podobno administrativno oviro, ki je v zakon prišla z eno od zadnjih novel ZS in brez utemeljenega razloga določa zgornjo starostno omejitev za predsednike sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja

Luka Vavken, 28.3.2013

Prekrški

Luka Vavken, Pravna praksa, 12/2013Sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče sodišče, ko storilec prekrška oziroma prekrškov doseže ali preseže v zakonsko predpisanem obdobju zadostno število kazenskih točk v cestnem prometu. Marsikdo bi utegnil pomisliti, da gre pri tem za preprosto, bolj ali manj mehanično opravilo sodišča, ki na podlagi prejetega obvestila Ministrstva za pravosodje o doseženem številu kazenskih točk izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. A vendar ni tako. Izdaja pravilnega in zakonitega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja od sodnika zahteva natančno delo ter dobro poznavanje in razlago ne vedno najbolj jasnih in po več členih Zakona o prekrških (ZP-1) raztresenih določb, ki jih je treba kombinirati z uporabo določbe 138. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄48

Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi

Luka Vavken, 15.12.2011

Civilni sodni postopki

Luka Vavken, Pravna praksa, 48/2011 Ena glavnih nalog, ki se upravičeno pričakuje od organov pregona in sodišča, je sporočilo storilcem kaznivih dejanj, da se kriminalna dejavnost ne splača. Restitucija premoženjskega stanja, kakršno je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja, je neposredni pogoj za pravično sodbo. V ta namen Zako
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
48(1) 28-29(1) 27(1) 26(1)
24-25(1) 19(1) 12(1) 11(1)
10(1) 9-10(1) 7-8(1) 3(1)

Leto objave

2019(4) 2018(1) 2017(2) 2015(1)
2014(1) 2013(2) 2011(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ
< Prva črka priimka: V

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov