O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 42
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 1044)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

O dokončanju brexita v času pandemije

Urša Ravnikar Šurk, 9.7.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26-27/2020Dne 22. junija je Veleposlaništvo Velike Britanije v Sloveniji organiziralo dogodek z naslovom "Brexit med pandemijo: kakšno bo prihodnje razmerje med Veliko Britanijo in EU" ("When Brexit meets a pandemic: What's next for the UK-EU future relationship?"). Moderatorka Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost (CEP), je z uglednimi sogovorniki spregovorila o vplivu in problemih, ki jih je pandemija povzročila procesu izstopa Velike Britanije iz EU. Opredelili so se do prihodnjih odnosov, podaljšanju roka, študija v tujini in drugih aktualnih vprašanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) z uvodnimi pojasnili mag. Nine Scortegagna Kavčnik

Primož Rataj, 9.7.2020

Kultura in umetnost

Primož Rataj, Pravna praksa, 26-27/2020Recenzirano delo je sestavljeno iz dveh delov, natančneje iz uvodnih pojasnil mag. Nine Scortegagna Kavčnik in neuradnega prečiščenega besedila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) po šestih spremembah in enem popravku zakona. Čeprav sta za prihodnje uporabnike pomembna oba dela, je neuradno prečiščeno besedilo manjšega pomena, saj je dostopno vsakomur na spletu prek pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije in drugih informacijskih virov, ki jih uporabljajo (pravni) strokovnjaki (npr. spletni portal IUS-INFO itd.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Pravica do udeležbe pri dobičku kot predmet prenosa

Leonardo Rok Lampret, 9.7.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Leonardo Rok-Lampret, Pravna praksa, 26-27/2020Zgodovina kaže, da so v času gospodarske rasti delniške družbe bolj radodarne pri delitvi dobička oziroma izplačilu dividende. Dividenda ima v korporacijskem pravu poseben položaj, saj se lahko obnaša tako kot korporacijska pravica kot obligacijska pravica, pri čemer je v praksi pomembno, da je jasen trenutek, kdaj se dividenda "izloči" iz delnice in postane obligacijska pravica, saj se za tem v pravnem redu obnaša nekoliko drugače. Pri tem ima bistveno vlogo sklep skupščine o delitvi dobička.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

Horizontalno sodelovanje: pravo medsebojno sodelovanje med javnimi naročniki

Žiga Rejc, 9.7.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), PRORAČUN

Žiga Rejc, Pravna praksa, 26-27/2020T. i. horizontalno sodelovanje v pravu javnega naročanja označuje situacijo, v kateri je med javnimi naročniki (izjemoma) dopustna sklenitev neposredne pogodbe, tj. brez izvedbe postopkov javnega naročanja. Pogoji, ki opredeljujejo tako situacijo, so v Direktivi 2014/24 EU natančno opredeljeni v četrtem odstavku 12. člena. Enega izmed teh pogojev je kot ključnega Sodišče EU v svoji zadnji sodbi še dodatno podčrtalo: t. i. pogoj lojalnega sodelovanja med javnimi naročniki, ki zahteva, da mora pogodba, neposredno sklenjena med javnimi naročniki v okviru njihovega horizontalnega sodelovanja, med njimi "vzpostavljati sodelovanje [...] z namenom, da se zagotovi, da se javne storitve, ki jih morajo opraviti, izvajajo ob uresničevanju ciljev, ki so jim skupni".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Dobrota je sirota

dr. Ciril Ribičič, 18.6.2020

Človekove pravice, Tujci

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 24-25/2020Nedavna odločba nemškega zveznega ustavnega sodišča, ki poskuša omejiti delovanje obveščevalnih služb pri posegih v zasebnost tujcev v tujini, mi je obudila spomin na razprave o tovrstnih kršitvah človekovih pravic v zadnjih 15 letih. Ko so po Ljubljani krožili izpiski zasebnih elektronskih sporočil, ki sem si jih izmenjeval s sodnikom mednarodnega sodišča, sem se vprašal, kako je to mogoče. Delni odgovor sem dobil leta 2007, ko je Franc Testen kot predsednik Vrhovnega sodišča naslovil na Ustavno sodišče zahtevo za presojo ureditve, na podlagi katere lahko Sova brez sodne odredbe zunaj države posega v zasebnost tujcev. Ustavno sodišče je sicer zahtevo (U-I-216/07) zavrglo, vendar na meritoren način: povedalo je, da se morajo obveščevalci pri tovrstnih posegih omejiti na zbiranje informacij o neki zadevi, predmetu, ne smejo pa prisluškovati konkretni telefonski številki ali pregledovati elektronskih sporočil posameznega naslovnika. Sledila je zahteva informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar (U-I-45/08), ki je obiskala sedež Sove in ugotovila, da še naprej krši Ustavo in brez odredbe sodišča prisluškuje v tujini. To dobro ve tudi kritična javnost, saj je razvpita afera razkrila, da Sova spremlja pogovore med tujci in prebivalci Slovenije, in to tistimi, ki opravljajo pomembne politične funkcije. Šlo je za prepir in sodni spor dveh od njih o tem, ali sta se vrhunska državna funkcionarja Hrvaške in Slovenije dogovarjala o spodbujanju protestov hrvaških ribičev v Piranskem zalivu. Ustavno sodišče je tudi tokrat uporabilo meritorno zavrženje in povedalo, da takšno ravnanje ni ustavno. S kolegico dr. Mirjam Škrk sva v ločenem mnenju poudarila, da so nadzorovani tujci večinoma evropski državljani iz držav, s katerimi Slovenija sodeluje v Evropski uniji, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje, OZN itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄24-25

Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja 2020

Urša Ravnikar Šurk, 18.6.2020

PRORAČUN

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 24-25/2020Zaradi epidemije je bil Spomladanski Veliki kongres javnega naročanja 1. in 2. junija 2020 prvikrat izveden prek spleta. Tudi tokratni nabor tem je bil bogat - pregled sprememb zakonodaje, sodni postopki in javna naročila, prekrški v javnih naročilih. Moderatorjema Miriam Ravnikar Šurk in Alešu Avbrehtu so se po tradiciji pridružili predstavniki Državne revizijske komisije, Ministrstva za javno upravo in nekateri novi predavatelji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Študentska ekskurzija v New York 2020

Merhar Gaja, Pollak Peter, Radivojević Agnes, 11.6.2020

Ostalo

Gaja Merhar, Peter Pollak, Agnes Radivojević, Pravna praksa, 23/2020V New York smo se odpravili v petek, 6. marca 2020, z Letališča Jožeta Pučnika. Prispeli smo v poznih večernih urah. Soboto in nedeljo smo izkoristili za ogled mesta in druženje. V ponedeljek pa se je začel program, ki je bil zaradi zaostrenih razmer ob epidemiji krajši, kot smo pričakovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄23

Sodnik, literatura in pravo

dr. Jože Ruparčič, 11.6.2020

Kultura in umetnost, Sodišča

dr. Jože Ruparčič, Pravna praksa, 23/2020Presečišče prava in literature obstaja v uporabi jezika in osrednji povezanosti s pomenom in razumevanjem besedila. Tudi zakonodaja ni omejena na suhoparna dejstva in analize - vsebuje naracijo in norme. Zakoni izhajajo iz življenjskih zgodb in črpajo pomen iz besed: to velja tako v prozi, pesnitvi kot v ustavi ali zakonu. Richard Posner ugotavlja, da nas študij literature uči razumeti naravo sodnih mnenj in nam tako omogoča dvig kakovosti sodnih pisanj. Pravo in literatura sta namreč na zanimiv način povezana.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄22

Visoka pričakovanja za novo vodstvo KPK

Urša Ravnikar Šurk, 4.6.2020

Uprava

Urša Ravnikar Šurk, Pravna praksa, 22/2020Odbor DZ za pravosodje se je seznanil s poročilom o delu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki ga je pripravil njen bivši predsednik Boris Štefanec, ki mu je konec marca potekel mandat. V razpravi so prevladovale kritike prejšnjega vodstva, člani odbora pa so izrazili pričakovanje, da bo z novim predsednikom Robertom Šumijem komisija bolje delala.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄20-21

Le dva tedna sodnih počitnic

Urša Ravnikar Šurk, 28.5.2020

Sodišča

Urša Ravnikar Šurk, Pravna praksa, 20-21/2020Sodišča bodo nove zaostanke reševala s skrajšanimi sodnimi počitnicami. Te bodo letos od 1. do 15. avgusta. V času pandemije so na sodišču obravnavali le nujne zadeve, roki v nenujnih zadevah niso tekli. Ponovno delovanje sodišč v celoti je predvideno od 1. junija dalje, ko bodo začeli teči vsi sodni roki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Kdo ugotavlja zakonitost ravnanja ECB?

Urša Ravnikar Šurk, 14.5.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2020Sodišče EU (SEU) je na številna vprašanja o prelomni odločitvi nemškega ustavnega sodišča o programu Evropske centralne banke za odkupovanje obveznic izdalo neuradno in neobvezujoče sporočilo za medije. V okviru programa PSPP lahko nacionalne centralne banke evrskega območja na sekundarnem trgu kupujejo obveznice evrskih držav in druge vrednostne papirje javnih akterjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Razmislek o študiju prava v času korone

dr. Vesna Rijavec, 6.5.2020

Višje in visoko šolstvo, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Vesna Rijavec, Pravna praksa, 17-18/2020Pandemija novega koronavirusa je zamajala temelje naše družbe, ki so se zdeli nepremakljivi. Celo tradicionalne vrednote so se pokazale v novi luči. Nekaj dobrega v tem je izredni preboj komunikacijske tehnologije, ki ga v takem obsegu še dolgo ne bi bilo, čeprav nas sedaj večina dela šele čaka. Prenašanje znanja in omike na študente se v tem času spreminja, ker se spreminjajo tudi družbene potrebe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Beneška komisija in koronavirus

dr. Ciril Ribičič, 6.5.2020

Človekove pravice, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 17-18/2020Beneška komisija je še enkrat pokazala, da ima dober refleks. Ko je bila zaradi izbruha koronakrize prisiljena odpovedati svojo marčevsko sejo (zato se nisem mogel osebno posloviti od kolegov po osmih letih članstva v komisiji, ki se izteče 24. maja), je izdala pregled evropskih demokratičnih standardov za primer izrednega stanja. Tudi brez tega pregleda je mogoče na spletu v nekaj minutah ugotoviti, da se je komisija s tem vprašanjem ukvarjala pogosto in poglobljeno: v obdobju med 1995 in 2020 so se njena mnenja o tem nanašala na Armenijo, Francijo, Gruzijo, Kirgizistan, Črno Goro, Romunijo, Srbijo, Tunizijo, Turčijo in Ukrajino. Ti standardi so dragocene izkušnje, ki lahko pomagajo državam pri uvajanju izrednih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Mobilne aplikacije za sledenje širjenja okužb

Urša Ravnikar Šurk, 6.5.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2020Mnoge države po svetu v boju z epidemijo COVID-19 pripravljajo in nekatere že uporabljajo mobilne sledilne aplikacije. Namenov je več: nadzor nad upoštevanjem pravil karantene oseb, ki jim je bila karantena odrejena, opozarjanje uporabnika, da je bil v bližnjem stiku z okuženim, in pomoč zdravstvenim oblastem pri sledenju stikov, kar bi pospešilo oz. olajšalo opuščanje omejevalnih ukrepov. Evropska komisija je članicam priporočila skupni pristop k uporabi mobilnih aplikacij in uporabi anonimiziranih in agregiranih podatkov iz mobilnih naprav. Posebej so poudarili, da mora biti uporaba skladna z evropskimi pravili o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti, pozivajo k tesnemu sodelovanju z javnimi zdravstvenimi oblastmi. Eno tovrstno aplikacijo so že začeli uporabljati na Norveškem (ki ni članica EU in ni vezana na njena pravila), v Avstriji se (prostovoljno) uporablja mobilna aplikacija Rdečega križa "Stopp Corona", v Italiji so napovedali uporabo italijanske aplikacije "Immuni".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄17-18

Preteklost, sedanjost in prihodnost slovenske ustavne demokracije

Urša Ravnikar Šurk, 6.5.2020

Kultura in umetnost

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 17-18/2020Nova univerza je v četrtek, 16. aprila, organizirala akademski forum ob izdaji knjige The Impact of European Institutions on the Rule of Law and Democracy: Slovenia and Beyond. Zaradi omejitev ob epidemiji je potekala v obliki elektronske konference (na daljavo).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Zaznamba spora je pomembna

mag. Romana Rački Strmole, 23.4.2020

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Romana Rački-Strmole, Pravna praksa, 15-16/2020Stranke se obračajo na sodišče zaradi učinkovitega pravnega varstva svojih pravic, vendar pa pravnomočna sodna odločba sama po sebi še ne daje jamstva, da bodo posameznikove pravice tudi realizirane. Nemalokrat se stranke zaradi varstva svojih pričakovanih pravic poslužujejo tudi instrumentov zemljiškoknjižnega prava. Marsikdaj se izkaže, da je to nujno za uveljavitev in izpolnitev sodne odločbe s takšnimi učinki, kot jih stranke zasledujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Biti slovenski podjetnik v času korone

dr. Samo Rugelj, 23.4.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

dr. Samo Rugelj, Pravna praksa, 15-16/2020Najprej hitra predstavitev. Kot podjetnik že četrt stoletja delam v dveh dejavnostih. Prva je trgovska, z njo je naše podjetje tudi začelo: gre za prodajo tekstilnih izdelkov za promocijo. To je izrazito globaliziran posel, tako da nam je do danes uspelo preživeti s kombinacijo tradicije in kakovosti naše storitve. Letno od nas izdelke kupi približno tisoč slovenskih podjetij, zato dobro čutimo utrip manjših in srednjih slovenskih podjetij. Druga dejavnost je založniška. Že dve desetletji izdajamo približno dvajset knjig na leto, že petnajst let pa tudi revijalni brezplačnik Bukla. Ker je slovenski knjižni trg majhen, je gospodarski obseg našega založništva na nivoju garažnega posla, smo pa preko njega v neposrednem stiku z maloprodajo, zato lahko dobro opazujemo vedenje potrošnikov pri nakupovanju življenjsko nenujnih izdelkov, kamor spadajo tudi knjige.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄15-16

Ministrica podpira digitalizacijo v pravosodju

Urša Ravnikar Šurk, 23.4.2020

Sodišča, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15-16/2020Prejšnji teden je ministrica za pravosodje mag. Lilijana Kozlovič obiskala Vrhovno sodišče, da bi skupaj ocenili ukrepe za omilitev posledic epidemije na področju sodstva. Soglašali so o pomembnosti sistemskega pristopa in o tem, da je treba ukrepati sorazmerno, saj bi drobljenje zakonskih in drugih rešitev privedlo do pravne nepredvidljivosti. Ministrica je s predsednikom Vrhovnega sodišča mag. Damijanom Florjančičem spregovorila o predlogih sprememb za vsaj delno delovanje sodne veje oblasti v trenutnih razmerah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄14

Ukrepi občin za pomoč ljudem v času epidemije

Urša Ravnikar Šurk, 9.4.2020

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, LOKALNA SAMOUPRAVA

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 14/2020Slovenske občine so v preteklih dneh sprejemale ukrepe za blažitev posledic koronavirusa. Večina mestnih občin je uvedla brezplačno parkiranje na parkiriščih v svoji lasti. Nekatere so odločile, da najemnikom določen čas ne bo treba plačevati najemnin za stanovanja ali poslovne prostore.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Trije izredni ukrepi Evropskega parlamenta

Urša Ravnikar Šurk, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 13/2020Evropski parlament je prejšnji teden po nujnem postopku na daljavo glasoval in skoraj soglasno potrdil tri izredne ukrepe v boju proti novemu koronavirusu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Tek rokov začasno prekinjen

Urša Ravnikar Šurk, 26.3.2020

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 12/2020Epidemija koronavirusa je začasno ustavila tek rokov v sodnih in upravnih zadevah ter prekinja postopke pozivov na prestajanje zapornih kazni. O predlogu zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 je DZ glasoval konec prejšnjega tedna. S 54 glasovi za in nobenim proti je bil predlagani zakon sprejet. Izhajajoč iz načela varovanja zdravja in življenja ljudi, zakon določa, da v času epidemije, razen v nujnih zadevah, sodni in upravni roki ne tečejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Razmislek, kako v prihodnje preprečiti napake

dr. Ciril Ribičič, 19.3.2020

Ostalo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 11/2020Naj se vrnem k simulaciji igranja golfa iz moje prejšnje kolumne. Namen igranja golfa gotovo niso le rekreacija, izpopolnjevanje udarcev in taktike igranja, tekmovanje z drugimi ali z lastnim hendikepom; golf je povezan tudi s hojo v naravi. Angleži sicer pravijo, da je golf najboljši način, kako si uničimo prijeten sprehod v naravi. Toda sončnega zahoda, vonja travnika, šelestenja listja in šuma vetra, ki se igra s krošnjami dreves, tudi najbolj zagrizeni golfisti ne bi smeli spregledati. Igrati golf v dvorani zato ni isto kot v naravi in je lahko le nadomestilo za primere, ko ga ni mogoče igrati v naravi (zaradi mraza, bolezni, koronavirusa ali takrat, ko je zrak zunaj slabši kot znotraj).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Poskusna dobe za sodnike, specializirano sodišče in nujne spremembe zakonov

Urša Ravnikar Šurk, 19.3.2020

Sodišča

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 11/2020Nova ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je kot prioritete svojega vodenja resorja izpostavila nujne spremembe zakonov o varstvu osebnih podatkov in o preprečevanju korupcije. Zavzela se je za ustanovitev specializiranega sodišča, razmislek o poskusni dobi za sodnike ter za digitalizacijo sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Prikrita izplačila delničarjem

Leonardo Rok Lampret, 19.3.2020

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Leonardo Rok-Lampret, Pravna praksa, 11/2020Eno izmed temeljnih načel korporacijskega delniškega prava je načelo ohranitve osnovnega kapitala (nem. Erhaltung des Grundkapitals) delniške družbe, ki se prvenstveno kaže v prepovedi vrnitve vložkov. Delničarji tako iz delniške družbe ne morejo izstopiti drugače, kot da svojo delnico prodajo oziroma na drugi pravni podlagi lastništvo nad delnicami prenesejo na drugega delničarja oziroma tretjo osebo. S tem se tako osnovni kapital družbe ne zmanjša, hkrati pa tudi ne pride do zmanjšanja premoženja delniške družbe. Če pa pride do pravnega posla, ki ima pravno naravo prikritega izplačila, je primarno treba presoditi, ali gre za prepovedano izplačilo in zoper koga lahko družba uveljavlja korporacijski vrnitveni zahtevek. Zaradi obširnosti tematike se bom v članku osredotočil na ureditev delniške družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Priposestvovanje služnosti v javno korist

Rok Lampret Leonardo, Toni Ana, 19.3.2020

Lastnina in druge stvarne pravice

Leonardo Rok Lampret, Ana Toni, Pravna praksa, 11/2020Služnost v javno korist je poseben institut stvarnega prava, ki je glede na vsebino še najbolj podoben nepravi stvarni služnosti, vendar z določenimi razlikami. Nepravo stvarno služnost ureja 226. člen Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki se smiselno uporablja tudi za služnost v javno korist. Služnost v javno korist pa ni novodobni institut, saj zametke tega instituta najdemo že v času ureditve v Občem državljanskem zakoniku (ODZ).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 42 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(1044)

Leto objave

2020(40) 2019(73) 2018(58) 2017(21)
2016(25) 2015(34) 2014(37) 2013(37)
2012(43) 2011(50) 2010(47) 2009(44)
2008(38) 2007(45) 2006(39) 2005(42)
2004(43) 2003(42) 2002(72) 2001(35)
2000(29) 1999(35) 1998(34) 1997(21)
1996(23) 1995(19) 1994(11) 1993(3)
1992(2) 1991(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov