O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 155)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄26-27

O dokončanju brexita v času pandemije

Urša Ravnikar Šurk, 9.7.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26-27/2020Dne 22. junija je Veleposlaništvo Velike Britanije v Sloveniji organiziralo dogodek z naslovom "Brexit med pandemijo: kakšno bo prihodnje razmerje med Veliko Britanijo in EU" ("When Brexit meets a pandemic: What's next for the UK-EU future relationship?"). Moderatorka Katja Geršak, izvršna direktorica Centra za evropsko prihodnost (CEP), je z uglednimi sogovorniki spregovorila o vplivu in problemih, ki jih je pandemija povzročila procesu izstopa Velike Britanije iz EU. Opredelili so se do prihodnjih odnosov, podaljšanju roka, študija v tujini in drugih aktualnih vprašanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄19

Kdo ugotavlja zakonitost ravnanja ECB?

Urša Ravnikar Šurk, 14.5.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2020Sodišče EU (SEU) je na številna vprašanja o prelomni odločitvi nemškega ustavnega sodišča o programu Evropske centralne banke za odkupovanje obveznic izdalo neuradno in neobvezujoče sporočilo za medije. V okviru programa PSPP lahko nacionalne centralne banke evrskega območja na sekundarnem trgu kupujejo obveznice evrskih držav in druge vrednostne papirje javnih akterjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Trije izredni ukrepi Evropskega parlamenta

Urša Ravnikar Šurk, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 13/2020Evropski parlament je prejšnji teden po nujnem postopku na daljavo glasoval in skoraj soglasno potrdil tri izredne ukrepe v boju proti novemu koronavirusu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Migracije, EU in oborožene sile

Urša Ravnikar Šurk, 12.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 10/2020Tretji Akademski forum Nove univerze, ki se je odvil 18. februarja v prostorih Evropske pravne fakultete, je bil posvečen varnosti na državnih mejah v okviru raziskovalnega projekta "Integralna teorija prihodnosti EU". Razprava je potekala o prihodnjih izzivih na področju skupne varnostne in obrambne politike EU s poudarkom na migracijah. Na dogodku so skušali odgovoriti na aktualna vprašanja ter predstaviti nekatera izhodišča in smernice za delovanje Slovenije in EU na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

10 let Lizbonske pogodbe - pogled v prihodnost

Urša Ravnikar Šurk, 13.2.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 6/2020Nova univerza je 12. decembra na Mestnem trgu v Ljubljani organizirala drugi Akademski forum v obeležitev 10. obletnice uveljavitve Lizbonske pogodbe. Akademski forum je potekal v okviru raziskovalnega projekta na temo "Integralna teorija prihodnosti EU". Na forumu so ocenili močnejše in šibke plati pogodbe ter naslovili njeno sposobnost odzivanja na aktualne izzive EU. Na okrogli mizi so razpravljali o preteklosti in začetni problematiki uskladitve in sprejema pogodbe, sledil je pogovor o trenutnem stanju, na koncu pa neizogibno vprašanje o prihodnosti pogodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄4

Podnebni cilji in ovire za njihovo doseganje

mag. Senka Šifkovič Vrbica, 30.1.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Varstvo okolja

mag. Senka Šifkovič-Vrbica, Pravna praksa, 4/2020Doseganje ciljev Pariškega sporazuma bo zahtevna naloga ne samo pri potrebnih ukrepih, temveč tudi pri normativni ureditvi ter odpravi ovir za izvedbo potrebnih ukrepov tako na ravni EU kot na nacionalni ravni. Evropski parlament je ob razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmerpozval Evropsko komisijo, naj v celoti oceni podnebni in okoljski vpliv ustreznih zakonodajnih in proračunskih predlogov, da bodo ti usklajeni s ciljem omejitve globalnega segrevanja pod 1,5°C, in da naj obravnava nedoslednosti veljavnih politik EU predvsem z dolgoročno reformo kmetijske, trgovinske, prometne in energetske politike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

70 let Sveta Evrope

Urša Ravnikar Šurk, 16.5.2019

Svet Evrope

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2019"Današnji svet je zelo drugačen od tistega, v katerem se je rodil Svet Evrope, vendar zgodovina kaže, da je napake iz preteklosti mogoče ponoviti," poudarjajo v Svetu Evrope (SE).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Dosežki slovenskih evropskih poslancev

Urša Ravnikar Šurk, 11.4.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15/2019Konec maja bomo v Sloveniji in drugod po EU izpeljali redne volitve poslancev v Evropski parlament (EP). Mandat, ki so ga nastopili leta 2014, se bo iztekel osmim slovenskim poslancem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Odločitev o javni dostopnosti študij o herbicidu glifosatu

Urša Ravnikar Šurk, 14.3.2019

Varstvo okolja

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 11/2019Sodišče EU je odločilo, da morajo biti študije o rakotvornosti glifosata, enega najbolj razširjenih herbicidov v EU, javno objavljene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Prenos sedeža družbe čez mejo

dr. Maria Škof, 13.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Maria Škof, Pravna praksa, 48/2018Ali je mogoče slovensko gospodarsko družbo preseliti v Avstrijo tako kot pohištvo s selitvenim servisom ali celo v nahrbtniku? O možnosti, da bi podjetje prenesli npr. v Avstrijo, razmišlja marsikatero slovensko podjetje, ki išče prijaznejše podjetniško okolje. Debata o prenosu sedeža podjetja iz Slovenije v drugo državo se je razvnela nedavno, ko je tudi znani slovenski podjetnik Akrapovič v javnosti na glas razmišljal o tem, da bi podjetje preselil v tujino. Zamisel, da bi se sedež in s tem podjetje preneslo tako rekoč »v nahrbtniku« v drugo državo, se mnogim - še danes - zdi predrzna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Balkanske države na poti v EU

Urša Ravnikar Šurk, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 47/2018Evropski poslanci so potrdili napredek Albanije, Črne gore, Kosova, Makedonije in Srbije na poti pridruževanja EU, ob tem pa poudarili potrebo po nadaljevanju boja proti korupciji in večji neodvisnosti pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Tožbe zoper Slovenijo na ESČP

Urša Ravnikar Šurk, 25.10.2018

Varstvo človekovih pravic

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 41-42/2018V Strasbourgu so zavrgli dve tožbi zoper Slovenijo zaradi neizpolnjenih pogojev za sprejem v reševanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Ravnanje EU, ki koristi evroskeptikom

dr. Igor Šoltes, 12.10.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Igor Šoltes, Pravna praksa, 39-40/2018Leta 2015 so številni novinarji in novinarska združenja od Evropskega parlamenta zahtevali dostop do dokumentov, ki se nanašajo na sredstva za delovanje poslancev. Parlament je zahtevo zavrnil, zato je skupina preiskovalnih novinarjev od Sodišča EU zahtevala, naj preuči zakonitost zavrnitve. "Evropski parlament podatkov ni dolžan razkriti", je po treh letih odločilo Sodišče EU v težko pričakovani sodbi, objavljeni konec septembra, ker naj bi razkritje podatkov poseglo v varstvo zasebnosti posameznika. "Tožniki niso pokazali, zakaj bi bil javni dostop do teh osebnih podatkov nujen, da se zagotovi primeren nadzor nad izdatki, ki jih imajo evropski poslanci, da izvršujejo svoj mandat, še posebej, da bi se popravilo zatrjevano nezadostnost obstoječih mehanizmov za revizijo teh izdatkov", je zapisano v obrazložitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Premalo napredka v boju proti korupciji

Urša Ravnikar Šurk, 20.9.2018

Gospodarski razvoj

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 35/2018Slovenija je leta 2001 podpisala konvencijo OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju in se s tem zavezala, da bo zavzeto preiskovala in preganjala mednarodno korupcijo. V poročilu Exporting Corruption 2018 je bila poleg 21 drugih tudi Slovenija izpostavljena kot država, ki naredi premalo oziroma ne naredi nič glede ukrepov, h katerim se je zavezala. Poročilo poudarja, da Slovenija ni naredila bistvenega napredka vse od poročila iz leta 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Elementi nasledstva držav na primeru ČSZR

Šturma Pavel, Linhartová Lenka, 20.9.2018

Organizacija Združenih narodov

dr. Pavel Šturma, dr. Lenka Linhartová, Pravna praksa, 35/2018Država je osnovni mednarodnopravni subjekt in kot takšna nosilka širokega nabora pravic in obveznosti. Razumljivo je, da vse spremembe, ki zadevajo njene konstitutivne elemente, povlečejo za seboj kopico opravil, potrebnih za rešitev odprtih vprašanj. Najobširnejše statusne spremembe povzroči t. i. nasledstvo držav, ki ga obe dunajski konvenciji o nasledstvu (mednarodnih pogodb ter državnega premoženja, dolgov in arhivov) opredeljujeta kot "nadomestitev ene države z drugo glede odgovornosti za mednarodne odnose posameznega ozemlja".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Dekolonizacija - stvar preteklosti? (2. del)

Aleksandra Kos Ula, Mediževec Anže, Novak Pia, Plahutnik Miha, Šerbec Hana, 23.8.2018

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Ula Aleksandra Kos, Anže Mediževec, Pia Novak, Miha Plahutnik, Hana Šerbec, Pravna praksa, 30-31/2018Po predstavitvi dejanskega stanja in ozadja primera Chagos, majhnega otočja v Indijskem oceanu, glede katerega bo Meddržavno sodišče v Haagu (v nadaljevanju: Sodišče ali MDS) na prošnjo Generalne skupščine OZN letos izdalo svetovalno mnenje, študenti Pravne fakultete v Ljubljani v nadaljevanju prehajamo z vprašanja (a) na vprašanje (b).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

(Pre)počasno pogajanje o brexitu

Urša Ravnikar Šurk, 5.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2018Izstop Velike Britanije je predviden za prihodnje leto, kar pa trenutno deluje kot težko dosegljiv cilj. Postopki, pogajanja in dogovarjanja trajajo predolgo, na kar opozarja vrh EU in predlaga pospešitev postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Arbitraža je dvostransko vprašanje

Urša Ravnikar Šurk, 21.6.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 24-25/2018Hrvaška nikakor ne želi spoštovati arbitražne sodbe o meji, ki je rezultat dolgotrajnih in težkih pogajanj in procesov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Volilni prag za Evropski parlament do leta 2024

Urša Ravnikar Šurk, 14.6.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 23/2018V Sloveniji se je v minulih tednih veliko govorilo o volitvah in izvajanju volitev. Prihodnje leto med 23. in 26. majem bodo izvedene volitve v Evropski parlament, ki potekajo vsakih pet let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Pravica do odvetnika v kazenskem postopku - stanje in izzivi

Vučko Katarina, Kogovšek Šalamon Neža, 10.5.2018

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vučko, dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 18/2018Pravica osumljencev in obdolžencev do odvetnika in pravne pomoči je temeljna človekova pravica, zavarovana s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. V ustavnih demokracijah je trdno zasidrana, izvajanje pravice v praksi pa pokaže, da v sistemu še vedno obstajajo področja, ki zahtevajo pozornost za boljše izvajanje pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Veliko podatkovje, podatkovna analitika in umetna inteligenca

Pika Šarf, 10.5.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Pika Šarf, Pravna praksa, 18/2018Tehnološki napredek in globalizacija sta v zadnjih dvajsetih letih popolnoma spremenila svet, v katerem živimo, hkrati pa sta prinesla tudi korenite spremembe intenzivnosti in obsega zbiranja, obdelave in dostopa do osebnih podatkov. Ta ravnanja, povezana z osebnimi podatki, pomenijo bistveno večjo grožnjo zasebnosti slehernega posameznika in zato terjajo ustrezen zakonodajni odziv, ki ga je Evropska unija dočakala s sprejemom Splošne uredbe o varstvu podatkov, vendar pa številni avtorji opozarjajo, da ta uredba nikakor ne ustreza dobi, v katero vstopa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Člen 273 namesto 259. člena PDEU

Urša Ravnikar Šurk, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 16-17/2018Predsednik Sodišča EU je za rešitev zapletov z arbitražo predstavil možnost, da članici spor sodišču predložita sporazumno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Razprava o prihodnosti Evropske unije ob izdaji knjige dr. Mateja Avblja

Urša Ravnikar Šurk, 19.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15/2018"We will do whatever it takes to preserve the Euro," je pred manj kot šestimi leti izjavil Mario Draghi, takratni predsednik Evropske centralne banke. Opozoriti je želel na številne težave, ki so se že takrat pojavljale v evropskih ekonomskih vodah. Danes se Evropska unija srečuje s številnimi krizami znotraj in izven svoje tvorbe, vse od problemov demokratičnosti in suverenosti držav članic do gospodarske krize in obsežnih migracij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Razpihovanje pravne megle na področju ICO

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 14.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 48/2017Tehnologija veriženja (podatkovnih) blokov (tudi veriga podatkovnih blokov), ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchain, je eden izmed največjih tehnoloških izumov v zadnjih letih, primerljiv z izumom interneta. V zadnjem letu so se na tem področju zgodile številne velike spremembe. V nekaterih zveznih državah ZDA so uzakonili podlago za uporabo pametnih pogodb in pametnih registrov, na Švedskem in v Gruziji bo na tej tehnologiji temeljila zemljiška knjiga, Allianz, ena največjih zavarovalniških multinacionalk, bo svoje zavarovalne produkte dala v verigo podatkovnih blokov, v švicarskem kantonu Zug se bodo lahko upravne takse plačevale v za ta namen izdani kriptovaluti. To je le nekaj primerov uporabe tehnologije veriženja blokov. Tudi med potrošniki strmo naraščata zanimanje za in uporaba kriptovalut ter kriptožetonov. Javne ponudbe kriptožetonov (ang. initial coin offerings - ICO) so v porastu, tržna kapitalizacija je že presegla 3 milijarde dolarjev, zato se pojavlja pomembno pravno vprašanje: kakšno pravno naravo imajo kriptožetoni? Države se soočajo z dilemo, kako urediti področje kriptožetonov in dotičnega načina množičnega financiranja brez prevelikega posega v inovativne poslovne rešitve in uspešne podjetniške zgodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Slovenija: najdražje sodstvo v EU

Mrva Blaž, Štemberger Katja, 26.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Blaž Mrva, Katja Štemberger, Pravna praksa, 41-42/2017V javnosti se pogosto govori o sodnih zaostankih. Malo se govori o tem, da je slovensko sodstvo najštevilčnejše (glede na število sodnikov na prebivalca) in najdražje v Evropski uniji.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(155)

Leto objave

2020(6) 2019(3) 2018(14) 2017(12)
2016(21) 2015(20) 2014(12) 2013(3)
2012(3) 2011(5) 2010(7) 2009(17)
2008(19) 2007(10) 2006(2) 1997(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.3. MEDNARODNI DVOSTRANSKI AKTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov