O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 149)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄19

70 let Sveta Evrope

Urša Ravnikar Šurk, 16.5.2019

Svet Evrope

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2019"Današnji svet je zelo drugačen od tistega, v katerem se je rodil Svet Evrope, vendar zgodovina kaže, da je napake iz preteklosti mogoče ponoviti," poudarjajo v Svetu Evrope (SE).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Dosežki slovenskih evropskih poslancev

Urša Ravnikar Šurk, 11.4.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15/2019Konec maja bomo v Sloveniji in drugod po EU izpeljali redne volitve poslancev v Evropski parlament (EP). Mandat, ki so ga nastopili leta 2014, se bo iztekel osmim slovenskim poslancem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄11

Odločitev o javni dostopnosti študij o herbicidu glifosatu

Urša Ravnikar Šurk, 14.3.2019

Varstvo okolja

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 11/2019Sodišče EU je odločilo, da morajo biti študije o rakotvornosti glifosata, enega najbolj razširjenih herbicidov v EU, javno objavljene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Prenos sedeža družbe čez mejo

dr. Maria Škof, 13.12.2018

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Maria Škof, Pravna praksa, 48/2018Ali je mogoče slovensko gospodarsko družbo preseliti v Avstrijo tako kot pohištvo s selitvenim servisom ali celo v nahrbtniku? O možnosti, da bi podjetje prenesli npr. v Avstrijo, razmišlja marsikatero slovensko podjetje, ki išče prijaznejše podjetniško okolje. Debata o prenosu sedeža podjetja iz Slovenije v drugo državo se je razvnela nedavno, ko je tudi znani slovenski podjetnik Akrapovič v javnosti na glas razmišljal o tem, da bi podjetje preselil v tujino. Zamisel, da bi se sedež in s tem podjetje preneslo tako rekoč »v nahrbtniku« v drugo državo, se mnogim - še danes - zdi predrzna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄47

Balkanske države na poti v EU

Urša Ravnikar Šurk, 6.12.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 47/2018Evropski poslanci so potrdili napredek Albanije, Črne gore, Kosova, Makedonije in Srbije na poti pridruževanja EU, ob tem pa poudarili potrebo po nadaljevanju boja proti korupciji in večji neodvisnosti pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄41-42

Tožbe zoper Slovenijo na ESČP

Urša Ravnikar Šurk, 25.10.2018

Varstvo človekovih pravic

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 41-42/2018V Strasbourgu so zavrgli dve tožbi zoper Slovenijo zaradi neizpolnjenih pogojev za sprejem v reševanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄39-40

Ravnanje EU, ki koristi evroskeptikom

dr. Igor Šoltes, 12.10.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Igor Šoltes, Pravna praksa, 39-40/2018Leta 2015 so številni novinarji in novinarska združenja od Evropskega parlamenta zahtevali dostop do dokumentov, ki se nanašajo na sredstva za delovanje poslancev. Parlament je zahtevo zavrnil, zato je skupina preiskovalnih novinarjev od Sodišča EU zahtevala, naj preuči zakonitost zavrnitve. "Evropski parlament podatkov ni dolžan razkriti", je po treh letih odločilo Sodišče EU v težko pričakovani sodbi, objavljeni konec septembra, ker naj bi razkritje podatkov poseglo v varstvo zasebnosti posameznika. "Tožniki niso pokazali, zakaj bi bil javni dostop do teh osebnih podatkov nujen, da se zagotovi primeren nadzor nad izdatki, ki jih imajo evropski poslanci, da izvršujejo svoj mandat, še posebej, da bi se popravilo zatrjevano nezadostnost obstoječih mehanizmov za revizijo teh izdatkov", je zapisano v obrazložitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Premalo napredka v boju proti korupciji

Urša Ravnikar Šurk, 20.9.2018

Gospodarski razvoj

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 35/2018Slovenija je leta 2001 podpisala konvencijo OECD o boju proti podkupovanju tujih javnih uslužbencev v mednarodnem poslovanju in se s tem zavezala, da bo zavzeto preiskovala in preganjala mednarodno korupcijo. V poročilu Exporting Corruption 2018 je bila poleg 21 drugih tudi Slovenija izpostavljena kot država, ki naredi premalo oziroma ne naredi nič glede ukrepov, h katerim se je zavezala. Poročilo poudarja, da Slovenija ni naredila bistvenega napredka vse od poročila iz leta 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄35

Elementi nasledstva držav na primeru ČSZR

Šturma Pavel, Linhartová Lenka, 20.9.2018

Organizacija Združenih narodov

dr. Pavel Šturma, dr. Lenka Linhartová, Pravna praksa, 35/2018Država je osnovni mednarodnopravni subjekt in kot takšna nosilka širokega nabora pravic in obveznosti. Razumljivo je, da vse spremembe, ki zadevajo njene konstitutivne elemente, povlečejo za seboj kopico opravil, potrebnih za rešitev odprtih vprašanj. Najobširnejše statusne spremembe povzroči t. i. nasledstvo držav, ki ga obe dunajski konvenciji o nasledstvu (mednarodnih pogodb ter državnega premoženja, dolgov in arhivov) opredeljujeta kot "nadomestitev ene države z drugo glede odgovornosti za mednarodne odnose posameznega ozemlja".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄30-31

Dekolonizacija - stvar preteklosti? (2. del)

Aleksandra Kos Ula, Mediževec Anže, Novak Pia, Plahutnik Miha, Šerbec Hana, 23.8.2018

ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA

Ula Aleksandra Kos, Anže Mediževec, Pia Novak, Miha Plahutnik, Hana Šerbec, Pravna praksa, 30-31/2018Po predstavitvi dejanskega stanja in ozadja primera Chagos, majhnega otočja v Indijskem oceanu, glede katerega bo Meddržavno sodišče v Haagu (v nadaljevanju: Sodišče ali MDS) na prošnjo Generalne skupščine OZN letos izdalo svetovalno mnenje, študenti Pravne fakultete v Ljubljani v nadaljevanju prehajamo z vprašanja (a) na vprašanje (b).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

(Pre)počasno pogajanje o brexitu

Urša Ravnikar Šurk, 5.7.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 26/2018Izstop Velike Britanije je predviden za prihodnje leto, kar pa trenutno deluje kot težko dosegljiv cilj. Postopki, pogajanja in dogovarjanja trajajo predolgo, na kar opozarja vrh EU in predlaga pospešitev postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Arbitraža je dvostransko vprašanje

Urša Ravnikar Šurk, 21.6.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 24-25/2018Hrvaška nikakor ne želi spoštovati arbitražne sodbe o meji, ki je rezultat dolgotrajnih in težkih pogajanj in procesov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Volilni prag za Evropski parlament do leta 2024

Urša Ravnikar Šurk, 14.6.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 23/2018V Sloveniji se je v minulih tednih veliko govorilo o volitvah in izvajanju volitev. Prihodnje leto med 23. in 26. majem bodo izvedene volitve v Evropski parlament, ki potekajo vsakih pet let.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Veliko podatkovje, podatkovna analitika in umetna inteligenca

Pika Šarf, 10.5.2018

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Pika Šarf, Pravna praksa, 18/2018Tehnološki napredek in globalizacija sta v zadnjih dvajsetih letih popolnoma spremenila svet, v katerem živimo, hkrati pa sta prinesla tudi korenite spremembe intenzivnosti in obsega zbiranja, obdelave in dostopa do osebnih podatkov. Ta ravnanja, povezana z osebnimi podatki, pomenijo bistveno večjo grožnjo zasebnosti slehernega posameznika in zato terjajo ustrezen zakonodajni odziv, ki ga je Evropska unija dočakala s sprejemom Splošne uredbe o varstvu podatkov, vendar pa številni avtorji opozarjajo, da ta uredba nikakor ne ustreza dobi, v katero vstopa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

Pravica do odvetnika v kazenskem postopku - stanje in izzivi

Vučko Katarina, Kogovšek Šalamon Neža, 10.5.2018

Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vučko, dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 18/2018Pravica osumljencev in obdolžencev do odvetnika in pravne pomoči je temeljna človekova pravica, zavarovana s številnimi nacionalnimi in mednarodnimi predpisi. V ustavnih demokracijah je trdno zasidrana, izvajanje pravice v praksi pa pokaže, da v sistemu še vedno obstajajo področja, ki zahtevajo pozornost za boljše izvajanje pravice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄16-17

Člen 273 namesto 259. člena PDEU

Urša Ravnikar Šurk, 26.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 16-17/2018Predsednik Sodišča EU je za rešitev zapletov z arbitražo predstavil možnost, da članici spor sodišču predložita sporazumno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Razprava o prihodnosti Evropske unije ob izdaji knjige dr. Mateja Avblja

Urša Ravnikar Šurk, 19.4.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15/2018"We will do whatever it takes to preserve the Euro," je pred manj kot šestimi leti izjavil Mario Draghi, takratni predsednik Evropske centralne banke. Opozoriti je želel na številne težave, ki so se že takrat pojavljale v evropskih ekonomskih vodah. Danes se Evropska unija srečuje s številnimi krizami znotraj in izven svoje tvorbe, vse od problemov demokratičnosti in suverenosti držav članic do gospodarske krize in obsežnih migracij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Razpihovanje pravne megle na področju ICO

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 14.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 48/2017Tehnologija veriženja (podatkovnih) blokov (tudi veriga podatkovnih blokov), ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchain, je eden izmed največjih tehnoloških izumov v zadnjih letih, primerljiv z izumom interneta. V zadnjem letu so se na tem področju zgodile številne velike spremembe. V nekaterih zveznih državah ZDA so uzakonili podlago za uporabo pametnih pogodb in pametnih registrov, na Švedskem in v Gruziji bo na tej tehnologiji temeljila zemljiška knjiga, Allianz, ena največjih zavarovalniških multinacionalk, bo svoje zavarovalne produkte dala v verigo podatkovnih blokov, v švicarskem kantonu Zug se bodo lahko upravne takse plačevale v za ta namen izdani kriptovaluti. To je le nekaj primerov uporabe tehnologije veriženja blokov. Tudi med potrošniki strmo naraščata zanimanje za in uporaba kriptovalut ter kriptožetonov. Javne ponudbe kriptožetonov (ang. initial coin offerings - ICO) so v porastu, tržna kapitalizacija je že presegla 3 milijarde dolarjev, zato se pojavlja pomembno pravno vprašanje: kakšno pravno naravo imajo kriptožetoni? Države se soočajo z dilemo, kako urediti področje kriptožetonov in dotičnega načina množičnega financiranja brez prevelikega posega v inovativne poslovne rešitve in uspešne podjetniške zgodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Slovenija: najdražje sodstvo v EU

Mrva Blaž, Štemberger Katja, 26.10.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Blaž Mrva, Katja Štemberger, Pravna praksa, 41-42/2017V javnosti se pogosto govori o sodnih zaostankih. Malo se govori o tem, da je slovensko sodstvo najštevilčnejše (glede na število sodnikov na prebivalca) in najdražje v Evropski uniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Okrogla miza: Ali Evropska unija potrebuje ustavo?

Luka Štrubelj, 20.7.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Štrubelj, Pravna praksa, 28-29/2017Uvodoma bi rad poudaril, da nas tema okrogle mize bega že dolgo časa. Vse od Spinellijevega osnutka iz leta 1984, ki je imel za cilj okrepitev položaja evropskega parlamenta ter s tem večjo demokratičnost delovanja Evropske skupnosti, in Hermanovega osnutka, ki je videl prihodnost v federalizaciji ter varstvu temeljnih človekovih pravic tudi na komunitarni ravni. Evropa je prišla najbližje svoji ustavi s predlogom Pogodbe o ustavi za Evropo iz leta 2004, ki je neslavno padla na referendumu dveh držav ustanoviteljic Unije: Nizozemske in Francije. Toda ideja o ustavi Evropske unije ni izginila. Preživela je vse do današnjih dni, ko je obujena zaradi političnih pretresov, ki jih doživlja Evropska unija. Tu imam v mislih predvsem (pre)dolgo trajajočo finančno krizo, brexit in begunski val, ki vsi povzročajo burne odzive med državami članicami in refleksijo o ciljih ter prihodnosti Unije. Z Ljubljansko pobudo so podpisniki želeli predstaviti eno izmed potencialnih možnosti: trdnejšo federalno Evropo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄28-29

Previsoke odškodnine za obrekovanje omejujejo svobodo govora

Lena Šutanovac, 20.7.2017

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 28-29/2017V zadevi Independent Newspapers (Ireland) Limited proti Irski se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ukvarjalo z vprašanjem sorazmernosti višine odškodnine za obrekovanje posameznikov v medijih. Po mnenju pritožnikov bi praksa visokih odškodninskih zahtevkov ustvarila dejansko omejitev (ang. chilling effect) svobode govora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Arbitražna razsodba ni le mrtva črka na papirju

dr. Dominika Švarc, 6.7.2017

Republika Hrvaška, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Dominika Švarc, Pravna praksa, 26/2017Slovensko-hrvaška arbitražna drama, katere genezo, razvoj in klimaks danes podrobno pozna vsakdo, ki v zadnjih dneh ni bil ujet v kakšen počitniški komunikacijski vakuum, se predvidljivo ponovno seli na politične odre. Neutrudno ponavljanje ključne pravne mantre - razsodba arbitražnega sodišča je dokončna in v celoti zavezujoča za obe strani - se na trenutke zdi kot vpitje žejnega v puščavi ob zavedanju, da jo Hrvaška še vedno, enotno in vztrajno, zavrača. Nerazumen in - tako pravno kot politično - nekonstruktiven "boj za interpretacijo" se očitno bije tudi v domačih političnih krogih, v obdobju, ko je potreba po mirnih živcih, zrelosti in notranji enotnosti skoraj enako zgodovinska, kot je bila v času slovenske osamosvojitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄16-17

Mednarodna konferenca o reševanju sporov LAC-UNCITRAL

Lena Šutanovac, 21.4.2017

Civilno pravo

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 16-17/2017Stalna arbitraža pri Gospodarski zbornici Slovenije (LAC) je v sodelovanju s Komisijo Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL) že tretje leto zapored organizirala mednarodno konferenco o mednarodni arbitraži. Dogodka so se udeležili številni mednarodni strokovnjaki s področja arbitraže in alternativnega reševanja sporov, kot tudi številni slovenski in tuji odvetniki ter profesorji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Sistematični nadzor

Andrej Špenga, 6.4.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Andrej Špenga, Pravna praksa, 14/2017Kot odziv na vedno večjo grožnjo tujih terorističnih borcev je bila sprejeta Uredba (EU) 2017/458 Evropskega parlamenta in Sveta s 15. marca 2017 o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 v zvezi z okrepljenim preverjanjem v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah, ki se bo začela izvajati 7. aprila 2017 in bo veljala na vseh zunanjih mejah schengenskega območja. Predlog, ki ga je Komisija predstavila decembra 2015, torej nekaj tednov po terorističnem napadu v Parizu, je bil odgovor na poziv v sklepih Sveta ministrov, sprejetih na predlog Francije, Belgije in nekaterih drugih držav članic, ki so bile v tistem letu soočene z grožnjo terorističnih napadov oziroma dejanskimi napadi s strani radikaliziranih posameznikov (oziroma manjših skupin), sicer državljanov držav članic EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄14

Pošteno sojenje policistu, ki je vinjen do smrti povozil tri otroke

Lena Šutanovac, 6.4.2017

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 14/2017Primer Paulikas proti Litvi se nanaša na razvpito afero, ko je litovski policist do smrti povozil tri otroke zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) se je soočilo z vprašanji pravičnega sojenja, saj je pritožnik zatrjeval, da sta medijska pozornost in ogorčenje javnosti vplivala na presojo litovskih sodnikov v kazenskem postopku. V malem senatu je sodil tudi slovenski sodnik Marko Bošnjak.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(149)

Leto objave

2019(3) 2018(14) 2017(12) 2016(21)
2015(20) 2014(12) 2013(3) 2012(3)
2011(5) 2010(7) 2009(17) 2008(19)
2007(10) 2006(2) 1997(1)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.1. ZUNANJE ZADEVE IN DIPLOMACIJA 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI 10.3. MEDNARODNI DVOSTRANSKI AKTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov