O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 192)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Koliko vpletanja politike prenese imenovanje sodnikov?

mag. Boštjan J. Turk, 6.6.2019

Ostalo, Človekove pravice

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 21-22/2019Ministrica Andreja Katič je resno zagrizla v problematiko imenovanja sodnikov. Na pravosodnem ministrstvu namreč snujejo prenos imenovanja sodnikov od državnega zbora k predsedniku republike. Kritiki obstoječega sistema, v katerem sodnike na predlog sodnega sveta imenuje državni zbor, so namreč prepričani, da gre za nekakšno "jugo usedlino", za ostanke socialističnega sistema, ki je sporna z vidika delitve oblasti in ki naj bi bila edinstvena v Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄44

Pravno varstvo oseb, ki živijo z virusom HIV, v zdravstvenih ustanovah

Jani Toplak, 15.11.2018

Človekove pravice, Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Jani Toplak, Pravna praksa, 44/2018V letu 2018 je prišlo do pomembnega mejnika pri pravnem varstvu oseb, ki živijo z virusom HIV, saj je sodišče pravnomočno odločilo, da je bilo dejanje zdravstvenega delavca protipravno, ko je zavrnil zdravstveno obravnavo zaradi ene od osebnih okoliščin oz. okužbe z virusom HIV. S tem jo je nedopustno diskriminiral, prizadel v njenih osebnostnih pravicah ter ji povzročil nematerialno škodo v obliki duševnih bolečin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Svoboda izražanja in problem oblastnega predpisovanja izrazov za transspolne osebe

dr. Andraž Teršek, 7.6.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 22/2018Polemike glede definicije spola so vse bolj aktualne. Predvsem (teoretično-psihoanalitske) o obstoju in definiranju spola, biološki določenosti spola (klinično-psihološke) in politični korektnosti glede spola (pravno-politične). Pogledi na temo so različni. Nekateri aktivisti, ki so transspolni ali pa se samo identificirajo v smislu spola onkraj spolne bipolarnosti, želijo biti nagovorjeni s t. i. nevtralnimi besedami. Namesto z zaimkom ona ali on si želijo biti naslovljeni v množini (ang. they) oziroma z novimi besedami ze, xu, hir, zim, zer, thon, zhe, ve ipd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Amicus curiae v zadevi vlagatelja Vilija Kovačiča

dr. Andraž Teršek, 12.4.2018

Ustavno sodišče

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 14/2018Ustavna pritožba s pobudo za oceno ustavnosti, predlogom za začasno zadržanje in s predlogom za absolutno prednostno obravnavo zoper izpodbijani akt - sklep Državne volilne komisije o določitvi datuma ponovnega glasovanja št. 042-1/2018-1 z dne 27. marca 2018, vložena na Ustavno sodišče 28. marca 2018.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

Mnenje: pomen mesta obdolženca v dvorani kot vprašanje kršitve ustavnih pravic

dr. Andraž Teršek, 12.4.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 14/2018Avtor prispevka v celoti soglašam s pravnim mnenjem kolega prof. dr. Jurija Toplaka v predmetni zadevi in glede naslovnega vprašanja. Konkretno: glede zahteve za izločitev sodnice v zadevi II K 3140/17 z dne 13. marca 2018 in sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru v zadevi Su 258/2018 z dne 15. ma
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄14

US predstavilo poročilo o delu

Toni Tovornik, 12.4.2018

Ustavno sodišče

Toni Tovornik, Pravna praksa, 14/2018Na Ustavnem sodišču narašča pripad novih zadev, ob tem pa se podaljšuje tudi povprečno trajanje njihovega reševanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄12-13

Ustavnopravni NE! - novemu poskusu lomastenja po ustavi

Avbelj Matej, Toplak Jurij, Teršek Andraž, 29.3.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Matej Avbelj, dr. Jurij Toplak, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 12-13/2018Ustavni zakon, ki ga želi sprejeti slovenska parlamentarna strankarska politika je nov primer državniško in ustavnopravno popolnoma napačnega pristopa. Predlog ni združljiv s temeljnimi postulati slovenske ustave, predvsem zasebno lastnino, svobodno gospodarsko pobudo, mejo med oblastvenim in zasebnim, sistemom zavor in ravnovesij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

SE nadzira še 30 sodb proti Sloveniji

Toni Tovornik, 22.3.2018

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 11/2018Svet Evrope (SE), ki je lani nadzoroval izvrševanje 50 sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) proti Sloveniji, je zaključil nadzor nad 20 sodbami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Odzivi na premierjevo trditev o domnevni pristranskosti vrhovnega sodnika

Zobec Jan, Teršek Andraž, 22.3.2018

Vlada

Jan Zobec, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 11/2018Dr. Miro Cerar, izjava v oddaji Tarča (RTV SLO, 1. program, 15. marec 2018): "Kot politik moram spoštovati odločbe Vrhovnega sodišča, pričakujem pa, da bodo ustrezne inštitucije preučile navedbe Vilija Kovačiča, ki je izjavil, da je bil na Pravni fakulteti v stiku z Erikom Kerševanom, poročevalcem v tej zadevi, in je po tem pogovoru dobil dober občutek. Imamo pravne instance, Sodni svet, ki bodo morale te zadeve raziskat, mi je pa žal, da nastaja gospodarska škoda."
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Zaščititi pravico do življenja

dr. Andraž Teršek, 15.3.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 10/2018Že dalj časa je znana izrecna normativna zahteva ESČP v Strasbourgu, ki izhaja iz precedensov, da pravica do življenja vključuje dolžno pravno skrb države za neozdravljivo bolne in umirajoče ljudi. To je del doktrine o pozitivnih obveznostih države in pomeni, da mora država storiti vse, kar je od nje mogoče razumno pričakovati, da optimalno uredi položaj neozdravljivo bolnih in umirajočih ljudi ter jim zagotovi čim bolj dostojno, mirno, ljubeče in človečno preživljanje časa v trpljenju in poslednjih dneh. To mora država storiti zaradi teh ljudi, zaradi njihovih najbližjih in zaradi pravne obveznosti zagotavljanja pravice do življenja. Država mora zato ali ustanavljati in dobro voditi sistem hospicev ali pa zasebno ustanovljenim hospicem in izvajalcem paliativne nege pomagati v največji možni meri - zakonsko, finančno in sistemsko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Tujec

dr. Andraž Teršek, 15.3.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 10/2018Mladost je preživel na jugu Iraka in se leta 1977 odločil za študij na beograjski likovni akademiji. Po diplomi se je zaradi prijatelja preselil v Ljubljano in ni več obiskal domovine. Čas je tekel, on je slikal in se prebijal. V Piranu rad srečuje turiste, še raje jim prodaja svoje risbe in akvarele. Obmorsko mestece ga pomirja, navdihuje, tu lahko živi. Najel je majhen atelje na Tartinijevem trgu in ustvarja. Ima dve hčeri, Sintia Maja je modna oblikovalka, Nurlama je na likovni akademiji. V vsem tem času je desetkrat zaman prosil za državljanstvo, očitno se ni povsem znašel s papirji in je ostal v peščici izbrisanih, nad katerimi državni aparat dokazuje svojo moč. Po toliko letih bi ga radi izgnali v zanj zdaj povsem tuji Irak.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Spodbudne številke z ESČP

Toni Tovornik, 8.3.2018

Človekove pravice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 9/2018Slovenija je bistveno zmanjšala število zadev, ki čakajo na razsodbo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), in izboljšala uvrstitev na lestvici držav Sveta Evrope z najmanj nerešenimi zadevami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Pravni komentar zadeve notar Jože Sikošek proti Notarski zbornici Slovenije (NZS)

dr. Andraž Teršek, 8.3.2018

Politične stranke

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 9/2018Gradivo, ki sem ga prejel v branje, se začne s sklepom o uvedbi disciplinskega postopka št. DK I/2018 z dne 29. januarja 2018 zoper notarja Jožeta Sikoška.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Skromna vednost, nemišljenje ustavnosti in nerazpravnost - (tudi) glede svobode izražanja

dr. Andraž Teršek, 15.2.2018

Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 6/2018Odvetnik dr. Peter Čeferin je bil pred leti "sodniško" kaznovan, ker naj bi - po prepričanju slovenske sodne veje oblasti - prekoračil pravno (oziroma sodniško) dopustne meje svobode izražanja, ko je pred sodiščem in v sodnem postopku, po njegovem prepričanju sodniško vodenem tako, da takšno vodenje postopka in takšne sodniške odločitve o nedopustnosti dokazov obrambe ne morejo biti zgled sodniškega dela, branil svojo stranko, ki ji je v kazenskem postopku grozila najvišja zaporna kazen. Ob objavi odločitve Ustavnega sodišča, ki je pritrdilo "sodniškemu" kaznovanju spoštovanega odvetnika, sem javno izjavil enako, kot sem to že storil ob več sodniških in ustavnosodnih odločitvah (ne nazadnje tudi v zadevi Srečko Prijatelj proti Mladini): sodniško kaznovanje odvetnika za svobodo izražanja in legitimno, tudi stvarno utemeljeno odvetnikovo odločnost bo padlo v Strasbourgu. Seveda se je to zgodilo, s sodbo ESČP v zadevi Čeferin proti Sloveniji. Tedaj sem javno izrazil in kasneje zapisal v knjigi tudi naslednje:
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Klemenčič že drugič počepnil pred istim zidom

Toni Tovornik, 15.2.2018

Uprava

Toni Tovornik, Pravna praksa, 6/2018Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je močno razočarana nad predlogom novele protikorupcijskega zakona, ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

Turčija, Rusija in Aleš Galič

dr. Jurij Toplak, 1.2.2018

Človekove pravice

dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 5/2018Ad hoc sodniki dokazano precej pogosteje glasujejo proti pritožnikom iz svojih držav kot ostali sodniki. V ločenih mnenjih prepričujejo, da kršitve ni bilo. Ni jasno, ali niso neodvisni od trenutne oblasti svoje države ali pa gre za nerazumevanje standardov, ustaljenih s prakso ESČP. Morda jih le vodijo osebni interesi, kar je kot najpogostejši motiv sodniškega odločanja razkril priznani sodnik, avtor več kot petdesetih knjig in najbolj citirani pravnik 20. stoletja Richard Posner. V osebni interes spadajo možnost napredovanja, višja plača, odobravanje sodelavcev in okolice, več prostega časa, udobje, ugled. Med sodbami ESČP, v katerih je odločitvi nasprotoval le en sodnik, in to ad hoc sodnik iz države kršiteljice, niso le sodbe o Turčiji, Rusiji in Ukrajini. Je tudi sodba Čeferin proti Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄5

ESČP lani izdalo 12 sodb v zvezi s Slovenijo

Toni Tovornik, 1.2.2018

Človekove pravice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 5/2018Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je pretekli teden predstavilo poročilo za leto 2017, v katerem so zaznali 19-odstotno povečanje primerov in rekordno število izrekov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Boj proti lažnim novicam kot napad na demokratične vrednote

dr. Luka-Martin Tomažič, 25.1.2018

Človekove pravice

dr. Luka-Martin Tomažič, Pravna praksa, 3-4/2018S predmetnim prispevkom bom prikazal, da je ideja Emmanuela Macrona, da bi vpeljal zakonodajo, ki bi sankcionirala t. i. "fake news" (lažne novice), škodljiva in neskladna z demokratičnimi vrednotami. Izpostavil bom problematiko lažnih novic kot nedoločnega pojma, kritiko pa bom dodatno
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Sanjal sem razpravljanje med ljudmi - in pravniki

dr. Andraž Teršek, 21.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 49-50/2017Vtis je nespremenjen in se krepi: veliko ljudi rado govori in komentira, pripisuje in etiketira (predalčka), kritičarsko besediči, kriči in grozi. Veliko si jih želi tudi odločati in odrejati. Manj jih presoja. Manj jih bere in misli. Manj jih zmore in želi razpravljati. Manj jih uspe, zmore in želi poslušati. Manj jih pozorno in osredotočeno bere in analizira. Študira. Tako ni samo na javnih forumih, ki dopuščajo anonimnost. Tudi ne samo na "obrazni knjigi" (Facebooku), ki k temu nagovarja in zagotavlja ravno pravšnji psihološki občutek samonadzora posameznika nad razkrivanjem svoje identitete in vsebino izrazov, da zadeva deluje kot plaz vseh in vsega, kar se porodi v človeških možganih in s tipkanjem vstopi v virtualno psevdoresničnost. Postfaktičnost. Podejstvenost. Proces redko deluje kot nekaj dobrega in obče koristnega. Če že, v najboljši meri kot ventil, izpuh, o katerem je govoril in pisal že T. Erskine: pogledi, prepričanja in strasti ljudi so kot podtalni ogenj, ki slej ko prej izbruhne, če je potlačen pod površje z oblastnim prisiljevanjem ljudi k molku. A s tem - s to obliko ideologije in verujoče preslepitve glede svobode - se nikakor ne bi smeli zadovoljiti. Obstoječa družbena realnost je pravilnost predvidevanja potrdila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Javna obsodba - fizičnega - nasilja nad sodnikom VS

Teršek Andraž, Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 21.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Človekove pravice

dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 49-50/2017Podpisani smo bili med naslovniki spodnjega pisma. Njegova vsebina govori sama zase. A jo spodaj naslavljava tudi s svojo izjavo - protestno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

(Nujna) podpora ohranitvi in razvoju Celice

dr. Andraž Teršek, 14.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 48/2017V Sloveniji je verodostojnih bralcev Ustave, mislecev ustavnosti in njenih varuhov vse manj. Redno sodstvo pač in žal to vlogo opravlja le formalno. Vsekakor pa to ni drža politične javne oblasti - državne, mestne ali lokalne. Izjeme samo statistično potrjujejo pravilo. Med oblastnimi institucijami takšno družbeno vlogo dejansko opravlja le še Ustavno sodišče. Kot državo in družbo nas zaznamuje usodno pomanjkanje volje in zmožnosti, da bi Ustavo in ustavnost, njune temeljne koncepte, načela in pravila, sploh razumeli. Celo tiste, ki so razumljivo zapisani v Ustavo in jih je mogoče razlagati in razumeti kar dobesedno. Kaj šele da bi razumeli politično teorijo in filozofijo, od Aristotela dalje. Demokracija, etika in politika so za to družbo in za ta čas le še vsebine izpraznjene besede.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Nujna pravna ureditev zaščite žvižgačev

Toni Tovornik, 14.12.2017

Človekove pravice

Toni Tovornik, Pravna praksa, 48/2017Na okrogli mizi z naslovom Žvižgači - varuhi javnega interesa so govorci pretekli teden razpravljali o pravni zaščiti žvižgačev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Ustavnopravna ocena možnih - ali verjetnih - pogojev v javnih razpisih

dr. Andraž Teršek, 7.12.2017

PRORAČUN, Ustavno sodišče

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 47/2017Nedavno sem se, po načrtovanem naključju in z zunanjo spodbudo, lotil razmišljanja o ustavnopravno pravilni umestitvi razpisnih pogojev za možne prijavitelje na javne razpise; tiste, ki jih razpiše Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Poudarek sem namenil splošnemu in načelnemu vprašanju vsakokratne skladnosti teh pogojev z načeloma sorazmernosti in enakopravne obravnave pravnih subjektov. Pred tem so mi verodostojne osebe, ki se po službeni dolžnosti ukvarjajo s to temo, pojasnile, daprijavitelji v javnih razpisih večkrat obidejo ali poskušajo obiti določila javnih razpisov in razpisne pogoje. Zato se pristojno ministrstvo stalno sooča z izzivom, pred časom naslovljenim nanj tudi v obliki priporočila Državnega pravobranilstva RS, da smiselno popravi ali na novo oblikuje določila javnih razpisov, ki zadevajo upravičenost in sposobnost prijaviteljev, da se pravilno in uspešno prijavijo na javne razpise. Ministrstvo pri tem zasleduje legitimni cilj, da poskusi preprečiti kandidiranje na javnih razpisih tistim subjektom, ki želijo/se trudijoobiti splošne pogoje javnih razpisov ter tako pridobiti sredstva proračuna Republike Slovenije in namenska sredstva EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Dvojna zloraba prava

Avbelj Matej, Teršek Andraž, Toplak Jurij, 7.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, dr. Andraž Teršek, dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 47/2017 Kršitev ustavnosti in teptanje ustavne demokracije v državnem zboru Pred dnevi smo trije profesorji ustavnega prava javno opozorili, da v ustavni demokraciji večina poslancev, ki po preštetju predstavlja 2/3 poslancev v parlamentu, že samo in zgolj zato, ker pač gre za 2/3
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄45-46

Detektivi za spremembo zakonodaje

Toni Tovornik, 23.11.2017

Uprava

Toni Tovornik, Pravna praksa, 45-46/2017V Sloveniji je okoli 90 detektivov, vsaj še enkrat toliko pa je oseb, ki opravljajo detektivsko dejavnost brez licence. Dokazi, ki jih zberejo osebe brez licence, na sodišču niso veljavni.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(192)

Leto objave

2019(1) 2018(17) 2017(24) 2016(2)
2015(1) 2013(3) 2012(8) 2011(8)
2010(3) 2009(9) 2008(6) 2007(12)
2006(7) 2005(9) 2004(9) 2003(9)
2002(9) 2001(22) 2000(7) 1999(8)
1998(3) 1997(2) 1996(2) 1994(7)
1993(2) 1991(2)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov