O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 144)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Novi Komentar Ustave RS in starševstvo istospolnih parov

dr. Mojca Zadravec, 20.6.2019

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mojca Zadravec, Pravna praksa, 24-25/2019Dober komentar ustave je gotovo "nepogrešljiv pravniški pripomoček": tako za pravnike, ki se s pravom ukvarjajo na praktični ali znanstveni ravni, kot tiste, ki se s pravom šele spoznavajo. Ob tem se mi zdi nujno dodati, da si mora vsakokratni komentar pravnega akta (še posebej ustave) takšno težo pridobiti s svojo vsebino in mu nikakor ne pripada samo zato, ker delo nosi naslov "komentar". Ob formalnem razlogu (tj. ker komentar ni formalni pravni vir), je tu predvsem vsebinski razlog: z nekritičnim sklicevanjem na neposrečeno vsebino komentarja bi se od vsebine predmeta komentiranja lahko oddaljili.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄21-22

Nasledstvena pravica kastiljskih žensk ali kdo je tu nor?

mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.6.2019

Pravoznanstvo, Človekove pravice

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 21-22/2019V 15. stoletju se je spreminjala zgodovina. Končala se je stoletna vojna med Francijo in Anglijo; v Italiji se je iz Firenc v ostale dežele razmahnilo kulturno, umetniško, politično in znanstveno gibanje, znano pod imenom renesansa. Osmani so osvojili Konstantinopel, ki je bil še zadnji ostanek nekdaj velikega rimskega cesarstva. Katoliška cerkev je počasi drsela v krizo; v Španiji pa je močna ženska vladarica s soprogom uspela združiti dežele, izgnati Mavre in jude z Iberskega polotoka, osvojiti Granado in ekonomsko podpreti potovanje Krištofa Kolumba, pomorščaka iz Genove (1451-1506), proti novemu svetu. Ta izjemna ženska, pod katere vladavino je Španija postala najmočnejši igralec na evropskem parketu, je bila Izabela Kastiljska (1451-1504, vladala 1474-1504).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄11

Odzivi na premierjevo trditev o domnevni pristranskosti vrhovnega sodnika

Zobec Jan, Teršek Andraž, 22.3.2018

Vlada

Jan Zobec, dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 11/2018Dr. Miro Cerar, izjava v oddaji Tarča (RTV SLO, 1. program, 15. marec 2018): "Kot politik moram spoštovati odločbe Vrhovnega sodišča, pričakujem pa, da bodo ustrezne inštitucije preučile navedbe Vilija Kovačiča, ki je izjavil, da je bil na Pravni fakulteti v stiku z Erikom Kerševanom, poročevalcem v tej zadevi, in je po tem pogovoru dobil dober občutek. Imamo pravne instance, Sodni svet, ki bodo morale te zadeve raziskat, mi je pa žal, da nastaja gospodarska škoda."
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄41-42

Moč ločenih mnenj

Jan Zobec, 26.10.2017

Ustavno sodišče

Jan Zobec, Pravna praksa, 41-42/2017Dne 25. septembra 2017 je bil sprejet je Poslovnik Vrhovnega sodišča o ločenih mnenjih, že prej pa je začela veljati novela ZPP-E, ki je na revizijski stopnji uzakonila možnost ločenih mnenj. Kaj sploh so ločena mnenja in možnost njihove objave? Kratko rečeno gre za možnost sodnikove artikulacije argumentov in misli, ki jih dojema kot ključne, a so pri sprejemanju odločitve ali pri njeni argumentaciji ostale prezrte. Vrhovnim sodnikom je s tem dana nominalna možnost pomembnega koraka k osebni poklicni emancipaciji, ki pomeni le uresničitev ustavne zapovedi, da so oni nosilci najvišje sodne oblasti v državi (prvi odstavek 127. člena Ustave in prvi odstavek 1. člena Zakona o sodiščih). Gre za odmik od pradavnega kontinentalnopravnega kanona, izvirajočega že iz 2300 let stare Aristotelove Politike, v kateri modrec pravi, da imajo avtoriteto sodišča, in ne posamezni sodnik, da je posamezni sodnik samo del tega telesa - sodišča (Aristotel, Politika, II,6; 1282a). Premik je zato večji, kot si morda ta trenutek sploh mislimo. Je namreč obrat proti zahodni pravni kulturi, konkretno v smer, v katero gredo tudi najvplivnejša sodišča tega sveta - tja, kjer je domovina ločenih mnenj in kjer sodniki nikoli niso bili ponižni birokrati, ki bi ponavljali besede zakonodajalca. Nasprotno, bili so in so utelešenje pravice - od tod tudi vsakemu od njih upravičeno pritiče naziv Pravica (ang. Justice).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄15

Svoboda zborovanja v sodobnem evropskem (pravnem in političnem) kontekstu

Jan Zobec, 13.4.2017

Ustavno sodišče

Jan Zobec, Pravna praksa, 15/2017Svoboda združevanja in zborovanja je skupaj s svobodo izražanja ena od osrednjih človekovih političnih pravic - je temeljnega pomena za delovanje demokracije in civilne družbe. Brez nje bi bila tudi svoboda govora le še torzo. Združevanje in možnost zborovanja namreč ustvarjata bistveno infrastrukturo političnega govora ter delovanja in samouresničitve posameznika kot družbenega in političnega bitja. Povsem jasno je, da brez te svobode ni demokracije - tako kot brez ožilja ni krvnega obtoka. Kako pomembna je ta svoboda, bo prikazano v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Beneška komisija in zvezdnato nebo: evropska diplomacija ustavnosti

dr. Andraž Zidar, 24.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 45-46/2016Mediji v zadnjem času omenjajo Beneško komisijo kot tisto mednarodno telo, ki preprečuje, da evropske države ne bi skrenile s poti demokracije in ustavne tradicije. Še posebno veljavo ji v zadnjem času daje dejstvo, da njena mnenja upošteva Evropska komisija znotraj novega okvira EU za krepitev načela vladavine prava. S tem pa mnenja in presoje Beneške komisije še pridobivajo na veljavi in vplivu. Tudi zato je treba bolj osvetliti pomen in področja njenega delovanja. Gotovo je k odločitvi Sveta Evrope, da svojo komisijo za demokracijo skozi pravo zasidra v Benetkah, pripomogla beneška republikanska tradicija. Ta je že v srednjem veku slovela po doslednem izvajanju ustavnega mehanizma zavor in ravnotežij (ita. il governo misto). Od tu izhaja tudi ime, pod katerim je komisija poznana v evropski in širši javnosti - Beneška komisija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Institucije

Jan Zobec, 27.10.2016

Uprava

Jan Zobec, Pravna praksa, 41-42/2016Odkar je človek, obstajajo institucije. Nič sistemsko velikega in nič prelomnega se v človeški družbi in v zgodovini ne zgodi brez institucij - in tudi nič sistemsko slabega in zlega se ne zgodi brez njih. Od nekdaj se je človek, gnan z željo po, recimo temu, napredku in ciljih, večjih od njegovih zmožnosti, ali pa le po iskanju varnosti, zadovoljitvi emocionalnih potreb ali celo zgolj temeljnih ekonomskih pogojev preživetja, povezoval in oblikoval ter ustvarjal institucije. Kot politična žival namreč že nagonsko čuti, da je cilje, ki gredo onkraj njega samega, njegove majhnosti, omejenosti, zmotljivosti in minljivosti, zmožen doseči samo prek institucij. Zato ima profesor Avbelj še kako prav, ko se vselej vrača k znameniti misli enega od ustanovnih očetov Evropske unije Jeana Monneta, da ni nič mogoče brez ljudi, vendar da so trajne samo institucije. Ali, kot bi rekli, ljudje pridejo in odidejo, institucije so večne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄35

Pooblastila parlamentarne komisije v razmerju do državnega tožilstva

Boštjan Zrnec Orlič, 8.9.2016

Uprava, Pravoznanstvo

Boštjan Zrnec-Orlič, Pravna praksa, 35/2016V prispevku želim na primeru različnih vlog, v katerih se lahko pojavi državno tožilstvo znotraj postopka parlamentarne preiskave, prikazati merila, ki se jih ne sme prezreti pri odločanju v tem postopku, zakon pa o njih ne reče ničesar. Poenostavljena zahteva: "Pokaži člen, v katerem to piše," je enako nespoštljiva do prava kot ignoranca formalnih pravnih virov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Človekove osebnostne pravice

dr. Boštjan M. Zupančič, 11.12.2014

Človekove pravice

dr. Boštjan M. Zupančič, Pravna praksa, 48/2014Očitno je, da so osebnostne in človekove pravice kot dva kroga, ki se prekrivata. Pri tem je krog osebnostnih pravic skoraj v celoti, vendar s civilnopravnega vidika, obsežen v krogu človekovih pravic. Zasebnopravna pravica do lastne podobe, varstvo zoper difamacijo in varstvo zasebnosti spadajo a priori tudi pod mednarodnopravno varstvo 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Nedavni samomor nesrečnega ravnatelja bi moral na področju varstva zasebnosti in pravice do lastne podobe sprožiti alarm.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

"Navidezni" kandidati - zgolj teorija ali tudi praksa

Dubrovnik Tadej, Zagorc Saša, 24.7.2014

Ustavno sodišče

mag. Tadej Dubrovnik, dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 29-30/2014V zadnjih letih smo priča nenehnemu nastajanju (in tudi odmiranju) političnih strank, predvsem zaradi d'Hondtovega sorazmernega volilnega sistema in relativno nizkega vstopnega praga. Ta politični pojav prinaša vse večjo potrebo po prepoznavnih kandidatih, ki bodo zmožni popeljati svojo stranko do volilne zmage. Čeprav gre pri vodjih stranke - in duh Spitzenkandidatov je pri nas že ušel iz steklenice - praviloma za javnosti dobro znane osebnosti, katerih ime je ponekod celo del imena stranke, pa se na kandidatnih listah pojavlja več kandidatov, ki so med volivci povsem neznani. Interes politične stranke je, poleg prepričevanja s programom, vzbuditi zaupanje ter doseči večjo odmevnost in privlačnost s kandidati. Ena od rešitev so lahko "navidezni" kandidati, to so volivcem znane osebe, ki naj stranki zagotovijo čim več glasov, čeprav ti kandidati nimajo ne namena ne želje postati poslanci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Snowden skozi Rawlsa

dr. Aleš Završnik, 29.5.2014

Človekove pravice

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 21/2014V današnji "kulturi pritoževanja" je nespoštovanje zakonov in pravnomočnih sodb v imenu "višjih vrednot" postalo narcistično in politično poljubno. Tudi poudarjanje posameznikov z družbeno močjo, da so ali bodo ravnali etično v javni službi, odraža spoznanje, da s pravom vnaprej ni mogoče predpisati vsega, a tako referiranje žal ostaja v našem prostoru večinoma prazno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

Vsenavzoča korupcija

dr. Aleš Završnik, 20.3.2014

Uprava

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 11/2014Pridem k zdravniku, ki mi - vedoč, da sem študiral pravo in s tem avtomatično postal prikladna tarča porogljivosti za stanje pravne države - ponudi novo zobno pasto, rekoč nekako takole: da jo je prejel brezplačno, da je primerna zame, naj jo poskusim, če seveda želim. Ampak da ne reklamira njenega proizvajalca, da za to ni prejel plačila in da lepo prosi, naj ga vendarle ne prijavim protikorupcijski komisiji. Oba se kislo nasmehneva v tihem soglasju, da se strah pred pregonom zaradi korupcije širi po deželi. Od kod ta strah in komu koristi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

Zdravstveno stanje zapornika in obveznosti države

Katarina Zidar Al Mutairi, 13.3.2014

Človekove pravice

Katarina Zidar-Al-Mutairi, Pravna praksa, 10/2014Kdaj pripor ali prestajanje zaporne kazni povzroča zaporniku take fizične in psihološke posledice, da ga ni mogoče več šteti za skladnega s 3. členom (prepoved mučenja) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP)? To vprašanje je v večini primerov, ki jih obravnava Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), usmerjeno v preučevanje ustreznosti razmer v zaporu. Ob tem, ko mora vsak zapor zagotoviti neki sprejemljiv življenjski standard v smislu prostorskih, higienskih in zdravstvenih razmer, pa osebne okoliščine nekaterih zapornikov vendarle zahtevajo več kot to. Da bi pripor oziroma izvrševanje zaporne kazni ne preseglo dopustne mere "trpljenja", ki je neizogibno povezana z odvzemom prostosti in zapornim režimom, so pogosto potrebni posebni ukrepi (zdravljenje, prilagoditev bivanjskih razmer itd.), namenjeni oskrbi bolnih ali drugače ranljivih zapornikov. Kot priča nedavna sodba ESČP v zadevi Contrada (št. 2) proti Italiji, pa v nekaterih primerih bolnih in ostarelih zapornikov že sam zaporni režim pomeni nedopusten poseg v pravice, varovane s 3. členom. V teh primerih je lahko edini način, da se zavarujejo pravice iz 3. člena, dopustitev alternativne oblike izvrševanja kazni ali njena prekinitev oziroma odložitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Davek na nepremičnine - vidik občine

Nejc Zemljak, 23.1.2014

Poravnava davkov in prispevkov, LOKALNA SAMOUPRAVA

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 3/2014>Davek na nepremičnine je uveljavljen. Poslan je sicer tudi v ustavno presojo, ampak pustimo času čas in se obnašajmo, kot da bo v taki obliki tudi ostal. Kaj je prinesel občinam?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Pravna ureditev izvajanja dimnikarske službe v RS s poudarkom na ekonomski (ne)učinkovitosti

Mulec Breda, Zajc Katarina, 26.9.2013

Uprava, PRORAČUN

dr. Breda Mulec, dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 37/2013Članek analizira slovenske predpise na področju izvajanja dimnikarskih storitev in jih primerja s predpisi EU oziroma s predpisi držav članic EU na tem področju. Številni upravni in sodni postopki (obnove postopkov, ponovno odločanje in tožbe), civilne pobude, javne razprave o izvajanju dimnikarske službe v Republiki Sloveniji in navsezadnje negativno mnenje Računskega sodišča RS ter vedno nova poizvedovanja Evropske komisije, ali na tem področju obstajajo prepovedani monopoli, kažejo na to, da obstaja resen dvom o učinkovitem izvajanju dimnikarske službe. Neučinkovito izvajanje dimnikarske službe v Sloveniji po najinem mnenju povzročajo neustrezni nacionalni predpisi, ki določajo geografske monopole s podeljevanjem izključnih koncesij za dimnikarske storitve. S pomočjo primerjalne pravno-ekonomske analize ureditve izvajanja dimnikarskih storitev bova predlagali tisto ureditev, ki bo z vidika stroškov in javnega interesa najučinkovitejša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

Kategorični sum

dr. Aleš Završnik, 20.6.2013

Človekove pravice

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 24-25/2013Edward Snowden je z odkritjem programa množičnega nadzora Prism, ki ga izvaja ameriška Nacionalna varnostna agencija (NSA) za nadzor, brskanje, shranjevanje, analiziranje in primerjanje "metapodatkov" elektronskih komunikacij, primarno interneta in mobilne telefonije, dregnil v sprego vladnih obveščevalnih služb in telekomunikacijskih podjetij, ki ruši pravne aksiome liberalnega kazenskega postopka in prava varstva osebnih podatkov. Program Prizma naj bi NSA omogočal neposreden dostop do podatkov uporabnikov storitev podjetij, kot so Google, Facebook, Yahoo!, Youtube, Microsoft in Apple. Z vidika razkrivanja vladnih tajnih programov se je Snowden nedvomno pridružil Danielu Ellsbergu, ki je s Pentagonovimi dokumenti sprožil afero Watergate, in Bradleyju Manningu, ki je oskrbel Wikileaks, a žal težko rečemo, da je odkril veliko presenetljivo novega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄47

Ob rob konvenciji ameriških federalistov

Jan Zobec, 6.12.2012

Ustavno sodišče

Jan Zobec, Pravna praksa, 47/2012Med 15. in 17. novembrom je bila v Washingtonu konvencija ameriškega pravniškega združenja The Federalist Society, nato pa 19. in 20 novembra v organizaciji istega združenja še inavguracijska skupna konferenca z desetimi evropskimi sodniki. Imel sem čast in privilegij biti gost združenja na konvenciji ter aktivno sodelovati na skupni konferenci z evropskimi sodniki (med katerimi je bilo osem ustavnih sodnikov, sodnik Sodišča EU in prvostopenjska sodnica). The Federalist Society for Law & Public Policy Studies združuje ameriške pravnike različnih poklicev v konservativno in libertarno intelektualno omrežje na celotnem ozemlju ZDA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

O referendumu, Državnem svetu in spremembah Ustave

dr. Drago Zajc, 26.7.2012

Državni zbor in državni svet

dr. Drago Zajc, Pravna praksa, 29-30/2012Ureditev referenduma in vzpostavitev posebnega Državnega sveta ob Državnem zboru sta posebni t. i. ustavni izbiri, ki smo ju sprejeli na začetku slovenske tranzicije, ki je potekala v posebnih okoliščinah, in zapisali v Ustavo - poleg proporcionalnega volilnega sistema z nizkim štiriodstotnim pragom, močnejšo vlogo Državnega zbora v razmerju do vlade (oblikovanje vlade v dveh korakih), pa tudi neposredno izvoljenega predsednika države z manjšimi pristojnostmi. Pri ureditvi referenduma na državni ravni je verjetno šlo za določeno predpostavko (iluzijo) o neposredni demokraciji, ki je veljala v prejšnjem socialističnem sistemu, lahko pa je tudi posledica nekaterih idealističnih predstav o demokraciji zaradi pomanjkanja državotvorne tradicije. Avtorji Ustave so nedvomno hoteli dati državljanom nove samostojne države čim več besede pri njenem upravljanju, misleč, da bo državljanska razsodnost omejevala in preprečevala odločitve političnih in strankarskih elit, zastopanih v parlamentu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Ustavno pravo 2012-2042

Zagorc Saša, Bardutzky Samo, 17.5.2012

Ustavno sodišče

dr. Saša Zagorc, Samo Bardutzky, Pravna praksa, 19/2012Ena od temeljnih odločitev ustanoviteljev mednarodnega združenja za ustavno pravo (International Association of Constitutional Law - IACL) leta 1981 - šlo je večinoma za ustavne pravnike iz Zahodne Evrope in Južne Amerike - je bila zasnovati globalno združenje in vanj sprejeti tudi kolege iz držav s komunističnim sistemom. Uvodni pomisleki, da ustavno pravo, ki so ga po drugi svetovni vojni preučevali v državah za "železno zaveso", ne pozna resnično svobodnih večstrankarskih volitev in nekaterih klasičnih svoboščin, so se umaknili hvalevredni želji po povezovanju in vključevanju. Teme, ki bi lahko ustavne pravnike ideološko sprle, so se umaknile vprašanjem, o katerih so lahko razpravljali ne glede na politični predznak ustavnega dokumenta - tehničnim vprašanjem ustavnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄1

V iskanju domačih Eichmannov

dr. Aleš Završnik, 12.1.2012

Človekove pravice

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 1/2012 Izbris iz registra stalnega prebivalstva je sprožil intenzivne razprave v strokovni pravni, sociološki, politološki, socialnoantropološki javnosti, izzval aktivnosti različnih družbenih "akterjev", o njem so se izrekali - in ga obsodili - najvišji nacionalni sodni organi in mednarodni forumi, k
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

Ali lahko župani kandidirajo na parlamentarnih volitvah in kakšne so posledice v primeru izvolitve?

Zagorc Saša, Senčur Miloš, 27.10.2011

Pravoznanstvo, Državni zbor in državni svet

dr. Saša Zagorc, dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 41-42/2011V nekaterih političnih krogih lahko zasledimo namigovanja, da naš pravni red dopušča izvoljenim poslancem, da se po izvolitvi odločijo, ali bodo prevzeli poslansko funkcijo ali ne. Če to drži, bi se nekateri funkcionarji, zlasti iz vrst županov, lažje odločili za kandidaturo za poslanca Državnega zbora, saj bi pripomogli k prepoznavnosti liste kandidatov, a hkrati ne bi bili dolžni vstopiti v poslanske vrste v primeru izvolitve. Ali to res drži?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄23

Prekariat

Aleš Završnik, 16.6.2011

Politične stranke

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 23/2011Na superreferendumski nedelji niso "padli" le trije zakonodajni predlogi. Glede preprečevanja dela in zaposlovanja na črno je gotovo, da so danes primeri črnih delavcev ali celo zaposlovalcev v pravni zmoti materija za pravne sladokusce - spremembe ne bi bile bistvene. O pokojninski reformi je bila javna razprava vkopana izključno na višjo starost za upokojitev in daljšo delovno dobo (ne pa preostalih 429. členov), padec novele o arhivih pa predvsem nakazuje prihodnjo politično agendo - zgodovina je vedno v službi sedanjosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄20

Ustave ni treba spreminjati

Dean Zagorac, 26.5.2011

Ustavno sodišče

Dean Zagorac, Pravna praksa, 20/2011"V zgodovini našega naroda smo imeli obdobja, ko se je skušalo družbene težave reševati s spreminjanjem ustavnih besedil. Izkazalo se je, da tista iskanja po navadi niso bila uspešna in da s spreminjanjem ustavnega besedila pogosto ne moremo spremeniti slabih navad, napačne prakse in vsega drugega, kar bi bilo treba spremeniti," je na slovesnosti ob jubilejni knjižni izdaji slovenske ustave pri Uradnem listu 17. maja v Ljubljani poudaril predsednik republike dr. Danilo Türk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄4

Pismo iz Ria

Jan Zobec, 3.2.2011

Ustavno sodišče

Jan Zobec, Pravna praksa, 4/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄8

Habermas, Foucault, Žižek ... ustavne spremembe

dr. Boštjan Zalar, 25.2.2010

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Boštjan Zalar, Pravna praksa, 8/2010Članek iz revije Pravna praksa.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(144)

Leto objave

2019(2) 2018(1) 2017(2) 2016(3)
2014(6) 2013(2) 2012(4) 2011(4)
2010(2) 2009(6) 2008(2) 2007(11)
2006(29) 2005(11) 2004(8) 2003(7)
2002(4) 2001(7) 2000(14) 1999(5)
1998(4) 1997(3) 1996(1) 1995(4)
1993(1) 1992(1)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov