O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 188)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Ugled in avtoriteta sodstva ter zagovornikova pravica do izražanja

mag. Robert Golobinek, 15.2.2018

Človekove pravice

mag. Robert Golobinek, Pravna praksa, 6/2018Ob otvoritvi letošnjega sodnega leta je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (ESČP) 26. januarja pripravilo seminar z naslovom Avtoriteta sodstva, s katerim je naslovilo različna vprašanja, kot so pomen delitve oblasti, odgovornost sodišč in sodnikov, protiukrepi sodišč ter odnosi sodišč z javnostjo in mediji. Dan pred tem je predsednik sodišča Guido Raimondi predstavil statistiko sodišča za leto 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄6

Objektivna ali krivdna odškodninska odgovornost države po 26. členu Ustave?

Jan Gantar, 15.2.2018

Ustavno sodišče

Jan Gantar, Pravna praksa, 6/2018Prva stališča o objektivni ali subjektivni naravi odškodninske odgovornosti države v našem pravnem prostoru segajo še v čas pred osamosvojitvijo. Ko je bil pred nekaj več kot desetimi leti izdan eden izmed dveh najvidnejših slovenskih zbornikov o odškodninski odgovornosti države, se avtorji glede tega instituta niso povsem poenotili. Še danes je v praksi Vrhovnega in Ustavnega sodišča možno zaslediti nekoliko različne pristope pri navajanju predpostavk odškodninske odgovornosti države. Zdi se, da na polemično vprašanje, ali je krivdo možno šteti kot eno izmed predpostavk odškodninske odgovornosti države, zares ni možno podati povsem zanesljivega odgovora.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄39-40

Konflikt svobode izražanja medijev pri poročanju o kazenskih postopkih in pravice obdolženca do zasebnosti

Ines Gorjup, 13.10.2017

Človekove pravice

Ines Gorjup, Pravna praksa, 39-40/2017"Gre za temelj demokratične družbe in enega izmed osnovnih pogojev za njen napredek ter posameznikovo izpopolnjenje v njej," je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v lanski sodbi Bédat proti Švici opredelilo pravico do svobode izražanja iz 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). V praksi svoboda izražanja pogosto trči ob pravico do zasebnega življenja iz 8. člena EKČP, zato je v takšnih primerih nujno pretehtati, kateri od teh pravic dati prednost. Skladno s prakso ESČP odločanje o tem sodi v polje proste presoje držav podpisnic EKČP, o pravilnosti te presoje pa lahko naknadno odloča ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄34

Relativnost 46. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah

Gorjup Ines, Gale Maksimilijan, 14.9.2017

Človekove pravice

Ines Gorjup, Maksimilijan Gale, Pravna praksa, 34/2017Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP) v 46. členu določa, da imajo odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) za države pogodbenice zavezujočo naravo. To pomeni, da so države obvezane spoštovati končno sodbo ESČP, v kateri nastopajo kot stranke, vendar pa se postavlja vprašanje, do kod seže ta zavezujoča narava odločitev oziroma ali lahko ESČP prisili države k sprejemu določenih ukrepov za odpravo ugotovljenih kršitev. S tem pravnim vprašanjem se je sodišče ukvarjalo v nedavni zadevi Moreira Ferreira proti Portugalski (št. 2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Ne bis in idem - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari v luči EKČP

Ines Gorjup, 6.7.2017

Človekove pravice

Ines Gorjup, Pravna praksa, 26/2017Ne bis in idem je eno temeljnih pravnih načel, ki predstavlja pomemben element pravne varnosti posameznika v kazenskem postopku. V zadevi Šimkus se je ESČP postavilo na stališče, da pravna opredelitev postopka v nacionalnem pravu ne more biti edini kriterij za uporabo načela ne bis in idem. V konkretnem primeru obravnava posameznikovega ravnanja v upravnem postopku tako še ne pomeni, da v smislu EKČP ne gre za kazenski postopek, ki ga skladno s 4. členom 7. Protokola varuje načelo ne bis in idem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Otrokove največje koristi: prazna floskula ali garant spoštovanja otrokovih pravic?

dr. Anita Goršek, 14.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja, Človekove pravice

dr. Anita Goršek, Pravna praksa, 28/2016Nedavno je slovensko javnost pretresel primer ravnanja in odločanja pristojnih organov o vprašanju, ali stari starši lahko postanejo rejniki svojima vnukoma. Čeprav konkretnih podrobnosti primera ne poznamo (in prav je tako!), pa zadeva odpira nekatere pomembne, zlasti pravne dileme. V razpravah o primeru je bilo pogosto sklicevanje na otrokove koristi. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali je ta standard res tako enoznačen, kot si morda tudi (pre)lahko predstavljamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Ustava in retroaktivnost pravnih predpisov

dr. Franc Grad, 12.5.2016

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 19/2016Retroaktivnost ali povratna moč splošnih aktov pomeni učinek splošnega pravnega akta za nazaj za čas pred njegovo uveljavitvijo. Pomeni torej, da predpis jemlje pravice oziroma vzpostavlja nove dolžnosti ali vzpostavlja pravne posledice za dejanja v preteklosti (ex post facto).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄14

Razlogi za vse glasnejše pozive po (vnovični) prenovitvi Dublinske uredbe

Martina Greif, 7.4.2016

Človekove pravice

Martina Greif, Pravna praksa, 14/2016V povezavi z izjemnim povečanjem prosilcev za mednarodno zaščito v EU v letu 2015 se v medijih pogosto omenja t. i. Dublinska uredba, češ da je države članice ne spoštujejo in da je "mrtva". V resnici je ta uredba, ki je osrednji pravni akt dublinskega sistema, problematična že dlje časa in tudi pozivi po njeni koreniti spremembi še zdaleč niso novi, so pa čedalje pogostejši in glasnejši. Namen prispevka je predstaviti uredbo in najpomembnejše razloge za njeno nujno spremembo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄11

Ali je pravna ureditev področja humanitarnih organizacij neustavna?

Gliha Urška, Miljević Nataša, 17.3.2016

Uprava

Urška Gliha, Nataša Miljević, Pravna praksa, 11/2016Zakon o humanitarnih organizacijah (ZHO) v 2. členu izrecno določa, da imajo pravico pridobiti status humanitarne organizacije le društva in zveze društev. Nobena organizacija v drugačni pravni obliki, torej niti ustanova, tega statusa ne more pridobiti, ne glede na to, ali opravlja humanitarno dejavnost na področju socialnega in zdravstvenega varstva na podlagi predhodno pridobljenega soglasja pristojnega ministrstva ali ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

Inšpekcije - potrebujemo reformo?

Andrejka Grlić, 13.3.2014

Uprava

Andrejka Grlić, Pravna praksa, 10/2014Na kaj pomislite, ko slišite besedo inšpekcija? Na nekaj dobrega oziroma koristnega ali na nekaj nebodigatreba? Ker sem že celo svoje delovno obdobje inšpektorica, sem slišala različne komentarje, povezane z delom inšpekcij. Nekateri so bili pozitivni in so hvalili delovanje inšpekcij, prizadevanja inšpektorjev, ker pomagajo državljanom, da živimo v varnem in zdravem okolju, da jemo varno hrano, da pri vsakodnevnih opravilih uporabljamo varne proizvode, da so zdravila neoporečna, da delodajalci delavcem zagotavljajo varne in ustrezne pogoje dela, da ti dobivajo zasluženo plačo, da potrošniki lahko uveljavljamo svoje pravice in še bi lahko naštevala. Hkrati pa so prisotni tudi negativni komentarji, češ zakaj so me kaznovali, saj samo takrat nisem izdal računa, pustite človeka, naj dela na črno, zakaj preganjate samo majhne, velikih rib pa ne; zakaj globa, saj je delavec danes le na "probi" pri meni, zakaj takoj, ko jih pokličem, ne gredo na teren in rešijo moje reklamacije, ker se mi je zlomila peta na čevlju ali ker me gostinec ni takoj postregel in sem moral čakati itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Teritorialne meje ustavne zahteve po sodni odločbi: dva primera

Šugman Stubbs Katja, Gorkič Primož, 18.10.2013

Človekove pravice

dr. Katja Šugman-Stubbs, dr. Primož Gorkič, Pravna praksa, 40-41/2013V Ustavi Republike Slovenije se kot pogoj dovoljenosti določenih posegov v človekove pravice pogosto pojavlja izdaja sodne odločbe. Tak primer so določbe o priporu (20. člen Ustave RS) in varstvu zasebnosti (35.-37. člen Ustave RS). Kadar gre za zadeve, ki se nanašajo izključno na območje Republike Slovenije, je tak pogoj v presoji Ustavnega sodišča RS dovolj jasen, izdelan in predvidljiv. Kadar pa presoja določenega pravnega primera vsebuje tudi "tuj" element, pa se Ustavno sodišče pri razlagi tega pojma zapleta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄24-25

Ustavna sprememba glede oblikovanja vlade ne bo ničesar rešila

dr. Franc Grad, 21.6.2012

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Franc Grad, Pravna praksa, 24-25/2012To, da je naša ustavna ureditev oblikovanja vlade neustrezna, se ve že dolgo. Ta ureditev ima vgrajene resne sistemske napake, ki vnašajo motnje v razmerja med temeljnimi ustavnimi organi ter povzročajo znova in znova težave v praksi, saj se pri vsakem oblikovanju vlade pojavijo novi zapleti in odprejo nova vprašanja, ki se v primerni ureditvi sploh ne bi mogla pojaviti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄18

Problematika odločb Policije o vračanju tujcev

Kovač Polonca, Gradišnik Marjetka, 10.5.2012

Uprava

dr. polonca Kovač, Marjetka Gradišnik, Pravna praksa, 18/2012Prispevek nakazuje nekaj sistemskih vprašanj, povezanih z izbranim vidikom tujske problematike, tj. policijskim odločanjem o vračanju tujcev iz države. Policija kot upravni organ izdaja zadevne odločbe kot svojo novo pristojnost od konca oktobra 2011, v skladu z Zakonom o tujcih (ZTuj-2) po aktih EU in s podrejeno rabo Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V prispevku opozarjava na nekaj dilem glede zakonitosti pravnih podlag in ravnanja Policije, kar podkrepljuje kratka statistična analiza izdanih odločb od 28. oktobra do 31. decembra 2011. Namen prispevka je spodbuditi pristojne k razpravi, pravilnemu ravnanju v teh občutljivih razmerjih z velikimi posledicami za posameznika in morebitni spremembi zakonodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Si obrezovanje zasluži pravno varstvo?

mag. Anita Goršek, 1.3.2012

Človekove pravice

mag. Anita Goršek, Pravna praksa, 8/2012Slovensko javnost v zadnjih tednih pretresajo razprave o pravni in etični dopustnosti obrezovanja dečkov (cirkumcizija). Povod za kresanje nasprotujočih si mnenj in burnih odzivov v javnosti je bilo stališče Urada Varuha človekovih pravic, da "cirkumcizija iz razlogov, ki niso medicinski, ni dopustna in predstavlja protipraven poseg v otrokovo telo ter s tem krši njegove pravice". Urad Varuha je svoje mnenje podal v zvezi z vprašanjem pobudnika o dopustnosti oziroma škodljivosti obrezovanja, oprl pa ga je zlasti na strokovno pravno stališče ter mnenje Komisije za medicinsko etiko in Razširjenega strokovnega kolegija za kirurgijo. Iz mnenj kot celote izhaja ugotovitev, da obrezovanje brez medicinskih razlogov ni utemeljeno niti iz medicinskih niti pravnih ali etičnih razlogov. Po mnenju Urada Varuha ima tak poseg tudi znake kaznivega dejanja. Citirano mnenje se konča z ugotovitvijo, da je v skladu z veljavno zakonodajo medicinsko neindicirana cirkumcizija "dopustna le z otrokovim soglasjem, ob pogojih, ki jih določa zakon o pacientovih pravicah, torej praviloma po 15. letu otrokove starosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄49-50

O strokovnih mejah in izgubljenih vrednotah

Natali Gak, 16.12.2010

Uprava

Natali Gak, Pravna praksa, 49-50/2010Na letošnjem desetem izboru najvplivnejših pravnikov v organizaciji družbe IUS SOFTWARE, ki tradicionalno opozarja na pomen pravne stroke in njen vpliv na dogodke v preteklem letu, je glasovalo prek 2000 različnih glasovalcev. Za najvplivnejše so izbrali Mira Cerarja, Damijana Gregorca, Rajka Kneza, Francija Matoza, Vlasto Nussdorfer, Marka Pavliho, Natašo Pirc Musar, Rajka Pirnata, Lucijo Šikovec Ušaj in Nino Zidar Klemenčič. Docent s PF Univerze v Ljubljani dr. Matej Accetto je na okrogli mizi 9. decembra v Ljubljani najvplivnejše povprašal o pravni korektnosti, všečnosti in dogodkih, ki so v zadnjem letu zaznamovali svetovne in slovenske razmere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄31-32

Medijska etika

Darja Gačnik, 19.8.2010

Človekove pravice

Darja Gačnik, Pravna praksa, 31-32/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄38

Kriza kot izziv in priložnost za reforme javne uprave

Natali Gak, 1.10.2009

Uprava

Natali Gak, Pravna praksa, 38/2009Iztočnica šestnajstih Dnevov slovenske uprave, ki so potekali v Portorožu med 24. in 26. septembrom pod okriljem FU Univerze v Ljubljani, je bila (ekonomska) kriza. Več kot 140 udeležencev je lahko prisluhnilo razpravam različnih strokovnjakov o spremenjenih razmerah v zdravstvu, vlogi davčnega sist...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄37

Koliko je vredna svoboda izražanja?

Cene Grčar, 24.9.2009

Človekove pravice

Cene Grčar, Pravna praksa, 37/2009V PP smo lahko nedavno prebrali zanimiv prispevek z naslovom "Začasne odredbe v medijskem pravu".1 Avtorja med drugim menita, da je sodna praksa pri nas pri izdajanju začasnih odredb glede omejevanja poročanja medijem zelo zadržana. To naj bi bilo kontraproduktivno, saj naj bi bila javna občila v da...
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄24-25

Ob prvem mandatu Uradniškega sveta

Neda Golobič, 18.6.2009

Uprava

Neda Golobič, Neda Golobič, Pravna praksa, 24-25/2009V zadnjem času lahko v dnevnem časopisju zasledimo polemiko o finančni in siceršnji upravičenosti obst oja posameznih vladnih delovnih teles, pri čemer se med drugim omenja tudi Uradniški svet. Ta je bil ustanovljen leta 2003 z Zakonom o javnih uslužbencih (ZJU).1 Njegova poglavitna naloga je skrb z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄41-42

O pooblastilih uradnim osebam za vodenje in odločanje v upravnih postopkih v občinah

dr. Božo Grafenauer, 25.10.2007

Uprava

dr. Božo Grafenauer, Pravna praksa, 41-42/2007dr. pravnih znanosti, docent na PF Univerze v Mariboru Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)1 v 1. členu določa, da morajo po tem zakonu postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabl...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄11

Pol stoletja Rimske pogodbe - identiteta in vrednote

dr. Peter Grilc, 22.3.2007

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Peter Grilc, Pravna praksa, 11/2007dr. pravnih znanosti, PF Univerze v Ljubljani Davno tega je bila Feničanka, ki jo je zapeljal Zevs, da bi prišla iz Libanona na Kreto, v feničanskem jeziku je ponazarjala sončni zahod, iz antične perspektive je bila ideja Zahoda, pomenila je dežele zahodno od Grčije, v dobi Aleksandra Velikega...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄38

Bolniškega staleža ne morejo nadzorovati varnostniki

Štefan Gostič, 5.10.2006

Uprava, Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Štefan Gostič, Pravna praksa, 38/2006Znova je aktualno vprašanje, ali lahko podjetja za zasebno varovanje v okviru svoje dejavnosti (varovanje!) opravljajo nadzor bolniškega staleža, torej ugotavljajo, ali je določen zavarovanec prisoten na domu oziroma ali spoštuje navodila svojega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika ali zdra...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄23

Sojenje brez nepotrebnega odlašanja

Anton Grilc, 22.6.2006

Človekove pravice, Sodišča

Anton Grilc, Pravna praksa, 23/2006V začetku leta 2005 ste sprožili nepravdni postopek pri okrajnem sodišču, ki je sicer razpisalo nekaj narokov, zdaj pa že pol leta niste prejeli nobenega sklepa sodišča in sodišče ni razpisalo nobenega naroka, čeprav ste že dvakrat urgirali pri naslovnem sodišču. Razlog za odlašanje naj bi bila odso...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄5

Veš, poet, svoj dolg?!

Franci Gerbec, 9.2.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Človekove pravice

Franci Gerbec, Pravna praksa, 5/2006Zadnje tedne in mesece smo priča vedno bolj vroči polemiki o reševanju odprtih vprašanj uresničevanja temeljnih človekovih in državljanskih pravic Slovencev na avstrijskem Koroškem in v Italiji, precej manj pa je slišati o enakih vprašanjih položaja porabskih Slovencev, čeprav je tudi tam položaj po...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄29-30

Občinski predpisi o prekrških

mag. Vesna Juvan-Gotovac, 28.7.2005

Lokalna samouprava, Prekrški

mag. Vesna Juvan-Gotovac, Pravna praksa, 29-30/2005Ustava v 140. členu opredeljuje pristojnost občin. Prvi odstavek določa splošno pristojnost občine v vseh lokalnih zadevah, ki jih lahko občina ureja samostojno in zadevajo samo prebivalce občine, v drugem odstavku pa so določena področja, na katerih občina opravlja naloge. V skladu s prvim odstavko...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(188)

Leto objave

2018(2) 2017(3) 2016(4) 2014(1)
2013(1) 2012(3) 2010(2) 2009(3)
2007(2) 2006(3) 2005(5) 2004(9)
2003(25) 2002(43) 2001(33) 2000(28)
1999(10) 1998(1) 1997(2) 1995(5)
1994(1) 1993(1) 1992(1)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFG HIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov