O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 12
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 298)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Prepoved registracije nemoralnih in škandaloznih znamk je v nasprotju s prvim amandmajem

Luka Vlačić, 19.9.2019

Intelektualna lastnina, Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 34-35/2019V nedavnem primeru Iancu proti Brunetti je Vrhovno sodišče ZDA (Sodišče) odločilo, da je prepoved registracije nemoralnih oziroma škandaloznih znamk v nasprotju s prvim amandmajem k ameriški ustavi, pri čemer je sledilo svoji odločitvi v zadevi Matal proti Tam iz leta 2017, v kateri je smiselno enako odločilo glede zvezne prepovedi omalovažujočih znamk. Odločitev glede prepovedi registracije nemoralnih znamk je bila soglasna, medtem ko so trije vrhovni sodniki podali odklonilno ločeno mnenje glede škandaloznih znamk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Italijanska ureditev dosmrtnega zapora za vodje mafijskih združb

Luka Vlačić, 22.8.2019

Človekove pravice, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2019V nedavni zadevi Marcello Viola proti Italiji (št. 2) je mali senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) ugotovil kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) v primeru pritožnika, ki je bil leta 1999 obsojen na dosmrtno zaporno kazen zaradi več kaznivih dejanj ugrabitve, umora ter sodelovanja v mafijski združbi, v kateri je imel vodilno vlogo, in ki je leta 2015 je neuspešno zaprosil za pogojni odpust.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Konvencijske zahteve pri ugotavljanju veljavnosti odstopa člana parlamenta

Luka Vlačić, 20.6.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 24-25/2019V nedavni zadevi G. K. proti Belgiji se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) srečalo s primerom nekdanje belgijske senatorke, ki je nekaj dni po podaji odstopne izjave le-to preklicala ob zatrjevanju, da je bila v odstop prisiljena. Mali senat ESČP je presodil, da je zaradi nezadostnih procesnih varovalk pred arbitrarnostjo v postopku ugotavljanja veljavnosti njenega odstopa prišlo do kršitve pravice do svobodnih volitev iz 3. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄23

O ministrih brez ministrstev

dr. Dejan Valentinčič, 13.6.2019

Vlada, Uprava

dr. Dejan Valentinčič, Pravna praksa, 23/2019Poslanci vladne koalicije so na začetku leta v parlamentarni postopek vložili predloga novel Zakona o vladi Republike Slovenije in Zakona o državni upravi, s katerima bi se povečalo število državnih sekretarjev na določenih ministrstvih in vladnih službah. Po sedanji ureditvi lahko imajo ministri po dva državna sekretarja, izjema so finančni minister, ki lahko ima štiri, in ministra brez listnice, ki lahko imata po enega. Po predlogu bi ministrstvi za izobraževanje in gospodarstvo namesto dveh dobili tri državne sekretarje, ministrstvo za zdravje pa štiri. Mediji so bili najbolj kritični do dejstva, "da bosta tudi ministra brez listnice, celo minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dobila namesto enega kar dva namestnika". Predlog je bil zaustavljen na matičnem parlamentarnem odboru in je torej padel v vodo. V prispevku se ne ukvarjam s potrebo po novih državnih sekretarjih, ampak aktualno vprašanje vzamem kot iztočnico za obravnavo razlik med "običajnimi" ministri in tistimi brez listnice, njihovega namena in pristojnosti pri nas in v izbranih drugih državah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Obsodba za genocid med sovjetsko okupacijo Litve

Luka Vlačić, 9.5.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 17-18/2019V nedavni zadevi Drėlingas proti Litvi je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločalo, ali so litvanska sodišča pri obsodbi pritožnika za genocid za dejanje, storjeno v času sovjetske okupacije, spoštovala prepoved retroaktivnosti iz 7. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodbo Velikega senata ESČP v zadevi Vasiliauskas iz leta 2015.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Stroški postopka pred ustavnim sodiščem

Luka Vlačić, 9.5.2019

Ustavno sodišče

Luka Vlačić, Pravna praksa, 17-18/2019Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS) že od leta 1994 v prvem odstavku 34. člena določa, da v postopku pred ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če ustavno sodišče ne odloči drugače. V članku predstavljam nedavno prakso Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US RS) ter nekatera možna izhodišča za razpravo o ustavnopravnih vidikih trenutne ureditve v postopkih z ustavnimi pritožbami ter pobudami za oceno ustavnosti in zakonitosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄16

Odprta Pandorina skrinjica glede pomena kršitev pravil imenovanja sodnikov?

Luka Vlačić, 18.4.2019

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 16/2019V nedavni zadevi Guðmundur Andri Ástráðsson proti Islandiji se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) srečalo z vprašanjem, ali s strani domačih sodišč ugotovljene kršitve določb domačega prava v postopku imenovanja določenih sodnikov predstavljajo razlog za ugotovitev kršitve konvencijske pravice do poštenega sojenja v sodnih postopkih, kjer so ti sodniki sodelovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄36-37

Osebni podatki delavcev na gradbišču

Matej Vošner, 27.9.2018

VARSTVO PRI DELU, Uprava

Matej Vošner, Pravna praksa, 36-37/2018Kako Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov ureja področje seznama zaposlenih, ki v času gradnje vstopajo na gradbišče, torej seznama, ki se mora posredovati investitorju oziroma glavnemu izvajalcu za vsako gradbišče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Sistemske pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja

mag. Branko Vidič, 6.9.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

mag. Branko Vidič, Pravna praksa, 33/2018Za razliko od anomalij oziroma pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja, ki se nanašajo na vrednotenje delovnih mest in nazivov in so bile predmet pogajanj s sindikati javnega sektorja v kontekstu realizacije Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (v nadaljevanju Dogovor) ter v kontekstu prekinjenih pogajanj o razrešitvi stavkovnih zahtev večine sindikatov javnega sektorja, pričujoči prispevek obravnava anomalije oziroma pomanjkljivosti, ki se nanašajo na veljavni normativni okvir, in ne na vrednotenje dela v javnem sektorju (uvrstitve delovnih mest v plačne razrede). Čeprav veljavni normativni okvir poleg Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) sestavljajo še Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS), kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev ter številni podzakonski akti (zlasti uredbe vlade), bodo v tem prispevku obravnavane po mnenju avtorja ključne pomanjkljivosti plačnega sistema, ki pa se nanašajo zgolj na ZSPJS kot krovni zakon, ki določa temeljna pravila delovanja skupnega plačnega sistema javnega sektorja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄28-29

Obravnava domnevnih policijskih kršitev 3. člena EKČP

Luka Vlačić, 19.7.2018

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 28-29/2018V nedavni zadevi Khani Kabbara proti Cipru se je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) ponovno ukvarjalo z vprašanjem, kako obravnavati zatrjevane policijske kršitve 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) proti osebam, ki se jim odvzema oziroma ki jim je bila odvzeta prostost, če ni sporno, da so ob teh policijskih ukrepih tem osebam nastale poškodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄27

Kontaktni podatki skrbnikov pogodb

Matej Vošner, 12.7.2018

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matej Vošner, Pravna praksa, 27/2018Ali mora podjetje, ki ima v pogodbah z zunanjimi poslovnimi partnerji, v katerih so navedeni osebni podatki skrbnikov pogodb, v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov z obdelovalci osebnih podatkov skleniti pogodbe o varovanju osebnih podatkov zaposlenih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Urejanje rezidentskega statusa dolgoletnih prebivalcev brez državljanstva

Luka Vlačić, 5.7.2018

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Luka Vlačić, Pravna praksa, 26/2018V nedavni zadevi Hoti proti Hrvaški je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje pozitivnih obligacij držav članic Sveta Evrope (SE) glede možnosti apatridov, tj. posameznikov brez državljanstva katerekoli države, da uredijo svoj bivanjski oziroma rezidentski status (ang. regularise the residence status) v državi članici SE, v kateri so si ustvarili dejansko zasebno in/ali družinsko življenje v smislu 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Ali bo Slovenija dobila šest novih manjšin?

dr. Dejan Valentinčič, 5.7.2018

Človekove pravice

dr. Dejan Valentinčič, Pravna praksa, 26/2018Tik pred razpustom državnega zbora in tudi po njem je bil v zakonodajnem postopku predlog Zakona o uresničevanju (kolektivnih) kulturnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji (ZUKKPNS). Zakon kasneje ni bil sprejet zaradi nesklepčnosti državnega zbora, besedilo zakonskega predloga pa kljub temu sproža kar nekaj vsebinskih in širših načelnih vprašanj. V prispevku poskušam na kratko analizirati skoraj sprejeti predlog in tematiko predstaviti tudi širše, s sistemskega vidika manjšinskega varstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄26

Osebni podatki javnih uslužbencev

Matej Vošner, 5.7.2018

Uprava, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 26/2018Ali je dopustna objava osebnih podatkov o smeri in stopnji izobrazbe javnih uslužbencev na oglasni deski?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄23

Neposredno trženje in GDPR

Matej Vošner, 14.6.2018

Človekove pravice

Matej Vošner, Pravna praksa, 23/2018Kako mora planinsko društvo urediti varovanje osebnih podatkov svojih članov, da bo to skladno s Splošno uredbo o varstvu podatkov? Ali mora društvo ponovno pridobiti privolitve članov za uporabo njihovih telefonskih številk in e-naslovov za obveščanje o izletih?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Vračilo neupravičeno prejetega denarnega nadomestila, izplačanega zaradi napake države

Luka Vlačić, 24.5.2018

Človekove pravice, SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Luka Vlačić, Pravna praksa, 20-21/2018V nedavni zadevi Čakarević proti Hrvaški je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnavalo vprašanje, ali je Hrvaška pritožnici kršila pravico iz 1. člena Protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic (EKČP) ker so hrvaška sodišča pritožnici naložila povračilo celotnega zneska neupravičeno prejetega denarnega nadomestila skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, čeprav je bilo neupravičeno izplačilo v celoti mogoče pripisati napakam hrvaškega zavoda za zaposlovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Zaradi poročne torte na sodišče - lezbijki zahtevali, da jima kristjanka speče torto

mag. Sebastijan Valentan, 24.5.2018

Človekove pravice

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 20-21/2018Višje sodišče kalifornijskega okraja Kern (ZDA) je februarja letos zavrnilo zahtevo za izdajo sodne prepovedi zavrnitve peke poročnih tort zoper slaščičarko Cathy Miller (toženka), ki lezbičnemu paru ni želela speči poročne torte.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄7-8

Zasebne šole in Ustavno sodišče čakajo že četrto leto

mag. Sebastijan Valentan, 22.2.2018

Ustavno sodišče, Splošno o vzgoji in izobraževanju

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 7-8/2018V prvi polovici januarja letos je začelo teči že tretje leto, odkar Državni zbor (v nadaljevanju DZ; beri: vlada) zamuja z odpravo protiustavnosti (oziroma četrto, če štejemo še enoletni rok od objave v Uradnem listu), ki mu jo je glede javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja naložilo Ustavno sodišče (v nadaljevanju US). Bralec se bo takoj spomnil, da gre za tisti eklatantni primer, ko so vsi poslanci trenutne koalicije (z nekaj pomočniki) glasovali za sprejetje predloga za začetek postopka za dopolnitev 57. člena Ustave, ki je omogočal, da bi se obvezno osnovnošolsko izobraževanje v zasebnih šolah lahko! (lahko pa tudi ne) sofinanciralo iz javnih sredstev, pod pogoji in na način, kot bi določal zakon, s tem pa bi že ugotovljeno protiustavnost nadomestili z drugo, a to tako, da bi spremenili kar Ustavo samo. In prav tak postopek spreminjanja Ustave bi bil, kot so zapisali ustavni pravniki, moralno zavržen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄44

Dopustnost uporabe tehnologije Deep Packet Inspection

Matej Vošner, 16.11.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Matej Vošner, Pravna praksa, 44/2017Ali oziroma na kakšen način je možna zakonita uporaba tehnologije Deep Packet Inspection (DPI) in ali je dovolj, če se v internem aktu (varnostni politiki) opredeli uporaba te tehnologije?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Hramba arhiva elektronske pošte po odhodu zaposlenega

Matej Vošner, 5.10.2017

Človekove pravice

Matej Vošner, Pravna praksa, 38/2017Ali je dopustna hramba arhiva elektronske pošte po prekinitvi delovnega razmerja in odhodu zaposlenega?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄36-37

Osebni podatki pokojnika in lokacija groba

Matej Vošner, 27.9.2017

Človekove pravice

Matej Vošner, Pravna praksa, 36-37/2017Ali so podjetja (komunalna in pogrebna podjetja oziroma upravljavci pokopališč), ki razpolagajo s podatki o lokacijah posameznih grobov, dolžna posredovati informacijo o tem, kje se nahaja grob določene osebe? Ali lahko svojci postavijo zahteve upravljavcu pokopališča in omejijo dostopanje do podatka o lokaciji groba pokojnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Prekinitev zdravljenja za ohranjanje življenja in preprečitev eksperimentalnega zdravljenja otroka navkljub nasprotovanju staršev

Luka Vlačić, 24.8.2017

Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 30-31/2017Charles Gard in drugi proti Združenemu kraljestvu, št. 39793/17, 27. junij 2017 Znan pregovor pravi: "Upanje umira zadnje."Starši, ki so soočeni s terminalno boleznijo svojega otroka in ki izvedo za eksperimentalno metodo zdravljenja, ki bi mu mogoče lahko pomagala,
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄27

Napis "prvi opomin" na pisemski ovojnici nesorazmeren

Matej Vošner, 13.7.2017

Obligacije, Uprava

Matej Vošner, Pravna praksa, 27/2017Ali je pošiljanje opominov na način, da sta besedi "PRVI OPOMIN" vidni na pisemski ovojnici, dopustno in sorazmerno dejanje Komunale Brežice? Tak način pošiljanja opominov bi lahko namreč pomenil obliko pritiska na slabe plačnike storitev, saj bi bila informacija o neplačilu (in/ali zamudi s plačilom) vidna navzven, kar bi lahko škodilo dobremu imenu te osebe v lokalnem okolju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Fotografiranje in osebni podatki otrok

Matej Vošner, 8.6.2017

Človekove pravice

Matej Vošner, Pravna praksa, 22/2017Ali je dopustno za in v imenu društva fotografirati mladoletne otroke na javnem kraju, kjer se odvija javni dogodek, katerega organizator je nekdo tretji, in sicer z namenom, da se posnete fotografije uporabijo za komunikacijska gradiva tega društva?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Nekateri vidiki nacionalne podstati Republike Slovenije

Igor Vuksanović, 9.3.2017

Ustavno sodišče

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 9/2017Ustavno sodišče je sprejelo zanimiv sklep, s katerim je zavrnilo pobudo Almirja Talića za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih (ZPDPD). Sklep je zanimiv, ker je pobudnik državljan Republike Slovenije, ki je musliman (pripadnik islamske verske skupnosti), po nacionalni pripadnosti pa najverjetneje Bošnjak, ki je izpodbijani ureditvi očital, da ga kot muslimana diskriminira, ker upošteva le krščanske verske praznike. Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo, jaz pa njegovo odločitev uporabljam kot izhodišče za krajšo razpravo o tem, v kolikšni meri slovenski pravni red dopušča neposredno ali posredno vdiranje elementa nacionalnosti v pravne norme. Pri tem bom ignoriral posebej urejena vprašanja varstva italijanske in madžarske narodne manjšine in se omejil na položaj slovenskih državljanov neslovenske narodne (etnične) pripadnosti, zlasti ko gre za pripadnike narodov nekdanje Jugoslavije, ki se od Slovencev pogosto razlikujejo tako v etničnem kot v religioznem smislu (številni pripadajo pravoslavni ali islamski verski skupnosti).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 12 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(298)

Leto objave

2019(7) 2018(11) 2017(8) 2016(15)
2015(11) 2014(17) 2013(17) 2012(12)
2011(14) 2010(12) 2009(10) 2008(16)
2007(12) 2006(11) 2005(11) 2004(14)
2003(21) 2002(18) 2001(16) 2000(5)
1999(16) 1998(6) 1997(5) 1996(1)
1995(4) 1994(3) 1993(2) 1992(3)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov