O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 8
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 186)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄22

Referendum o denarju

dr. Neven Borak, 7.6.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Neven Borak, Pravna praksa, 22/2018Prebivalci dežele Viljema Tella bodo 10. junija 2018 ponovno odšli na volišča in povedali svoje mnenje na referendumu, ki je prepoznaven instrument švicarske neposredne demokracije. Znani po pregovorni nevtralnosti, bančni tajnosti in odločnosti, da ne vstopijo v Evropsko unijo, bodo tokrat odločali o vprašanju, ki meri v samo srce finančnega sistema. Švicarski finančni sistem štejejo na eni strani za temelj švicarskega gospodarstva, saj zaposluje nekaj manj kot 6 odstotkov zaposlenih in prispeva nekaj manj kot 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, na drugi strani pa velja za enega izmed najpomembnejših in najbolj konkurenčnih svetovnih finančnih centrov, v katerem je konec leta 2016 delovalo 261 bank. Nekaj manj kot 50 odstotkov bilančne vsote odpade na štiri velike banke (UBS Inc., UBS Switzerland AG, Credit Suisse AG in Credit Suisse Switzerland Ltd.). Finančna kriza je temeljito zamajala Credit Suisse in zlasti UBS, prva se je iz težav izvlekla sama, druga pa ne bi preživela brez državne pomoči. Izkušnja z UBS je spodbudila nastanek ljudske iniciative, ki je na koncu pripeljala do referenduma.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Umotvori in neosmišljena nakladanja prepričala ESČP

dr. Vesna Bergant Rakočević, 25.1.2018

Človekove pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 3-4/2018Okrožno sodišče v Ljubljani je 19. marca 2004 v skladu z določbami Zakona o kazenskem postopku zagovornika, odvetnika dr. Petra Čeferina, v kazenskem postopku zaradi žalitve izvedencev kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 150.000 slovenskih tolarjev (danes približno 625 evrov). Ta je na glavni obravnavi delo sodnih izvedencev, ki sta podala izvedenski mnenji, označil z izrazi: "neosmišljeno nakladanje", "izvedenčevi umotvori", "strokovna šibkost izvedencev", "psihiater si je pomagal s psihološkimi metodami, ki jih absolutno ne razume", "psiholog z zastarelimi psihološkimi metodami iz kamene psihološke dobe ter neznanstvenim psihodinamskim konceptom". Sodišče je ocenilo, da gre za žaljive vrednostne ocene izvedencev in za negativno vrednostno sodbo o strokovnosti izvedencev za opravljanje izvedenske funkcije, da je tak odnos do dela izvedencev podcenjevalen in da žali njuno človeško dostojanstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Ustavnopravni "z dežja pod kap"

Andraž Beguš, 21.12.2017

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Andraž Beguš, Pravna praksa, 49-50/2017Nameravana sprememba 57. člena Ustave, ki očitno ne bo uspela in s katero naj bi se zagotovil ustavnopravni okvir za različno obravnavo javnih ter zasebnih šol na področju javnega financiranja osnovnošolskega izobraževanja, je med drugim tudi posledica tega, da je Ustavno sodišče (tudi) v zadevi U-I-269-12 po mojem mnenju povsem zgrešeno ustavnopravno interpretiralo omenjeni člen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄9

Od sistemske diskriminacije k polni enakopravnosti

Lora Briški, 9.3.2017

Človekove pravice

Lora Briški, Pravna praksa, 9/2017"Zdi se, da je čas, v katerem živimo, trenutek tu in zdaj, prelomen; če ne s širšega družbenega vidika, pa z vidika pravnega urejanja položaja LGBT-parov, njihovih pravic in obveznosti," je zbrane na strokovnem posvetu Pravne svetovalnice LGBT, ki je potekala 22. februarja na PF Univerze v Ljubljani, nagovoril koordinator Pravne svetovalnice LGBT dr. Tilen Štajnpihler Božič. Ob tem je dejal, da navkljub pridržku, po katerem predstavniki vsake dobe svoje delo smatrajo za prelomno pri razvoju nekega področja, zadnja leta zaznamuje prizadevanje študentov PF Univerze v Ljubljani za izboljšanje pravnega položaja LGBT-oseb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Slavnostni govor ob 25. obletnici Ustave RS

dr. Marko Bošnjak, 22.12.2016

Ustavno sodišče

dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 49-50/2016Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovana gospa predsednica ter sodnice in sodniki Ustavnega sodišča, spoštovani drugi visoki gostje!
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Vpogled v Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020

dr. Nejc Brezovar, 10.11.2016

Uprava

dr. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 43/2016Po skoraj dveh letih javne razprave je Vlada 29. septembra 2016 sprejela besedilo Strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020. To je prvi tovrsten strateški dokument s področja lokalne samouprave, sprejet v Republiki Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄41-42

Problematika muslimanskih naglavnih pokrival in udeležba v sodnih postopkih

Lina Burkelc Juras, 27.10.2016

Človekove pravice

Lina Burkelc-Juras, Pravna praksa, 41-42/2016Različne kulture se v sodobnem svetu vedno bolj prepletajo. Četudi to na ulicah naših mest morda še ni tako opazno, že pogled čez mejo v sosednjo Avstrijo potrdi, da se v našem pretežno katoliškem okolju pojavlja tudi vedno več pripadnikov različnih ločin muslimanske vere, ki svojo versko pripadnost izražajo tudi z nošnjo tipičnih oblačil. V medijih je pogosteje zaznati tudi novice o prepovedih nošnje različnih oblik naglavnih pokrival, značilnih za pripadnice muslimanske vere, in o primerih, ko je bilo od njih zahtevano, da svoje pokrivalo snamejo. Največkrat sta omenjeni burka, ki pokriva celo telo, glavo in tudi celoten obraz, ter nikab, ki prav tako pokriva celo telo, glavo in obraz, vendar ima na obrazu odprto režo za oči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄18

Moralna obsodba za pravo učinkovitost

Kaja Batagelj, 5.5.2016

Človekove pravice

Kaja Batagelj, Pravna praksa, 18/2016"Širši javnosti pogosto ni jasno, kaj sovražni govor je in kakšno pravno varstvo imajo žrtve," je na okrogli mizi o svobodi izražanja in sovražnem govoru - ta je v organizaciji Inštituta za ustavno pravo potekala 21. aprila na PF Univerze v Ljubljani - povedala nekdanja ustavna sodnica dr. Dragica Wedam Lukić in še posebej poudarila težavo anonimnosti, ki jo omogoča splet, zaradi česar je sovražni govor tam še posebej prisoten. Izpostavila je sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevi Delfi AS proti Estoniji, v kateri je to zavzelo stališče, da mora upravljavec spletnega portala delovati preventivno in zagotoviti, da z objavami žaljivih komentarjev ne pride do kršitve ugleda tretjih. Ukrep odstranitve neprimernih oziroma nezakonitih vsebin na zahtevo prizadetega tako ne zadošča, je še poudarila dr. Wedam Lukićeva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Deset let Komisije za preprečevanje korupcije

Jasmina Beganović, 17.10.2014

Uprava

Jasmina Beganović, Pravna praksa, 40-41/2014Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je 1. oktobra 2014 obeležila deset let svojega delovanja in v ta namen organizirala Teden boja proti korupciji. Gre za prvi tak dogodek, katerega osrednja prireditev je bila okrogla miza 10 let Komisije za preprečevanje korupcije - kje smo in kam naprej?, ki je 7. oktobra 2014 potekala v hotelu Slon. Okrogla miza je kljub nič kaj obetavnemu stanju v boju med KPK in korupcijo potekala v sproščenem vzdušju, za kar je s pronicljivimi vprašanji in dovtipi poskrbela nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je udeležence okrogle mize spodbujala k odkritim odgovorom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Državne skrivalnice

Dina Bulog, 11.9.2014

Človekove pravice

Dina Bulog, Pravna praksa, 35/201416. julij 2014 je bil pomemben dan za pravo človekovih pravic. Naključje je hotelo, da sta se tega dne končala kar dva primera, ki izvirata še iz časov nekdanje skupne države. Okrožno sodišče v Haagu na Nizozemskem je v odškodninski tožbi, ki so jo zoper Nizozemsko vložile Matere Srebrenice, presodilo, da je Nizozemska soodgovorna za poboj več kot 300 moških v Srebrenici. Nizozemski bataljon, ki je julija 1995 pod poveljstvom Združenih narodov "varoval" srebreniško enklavo, je s sodelovanjem pri deportaciji moških (ki so jo vodili bosanski Srbi pod poveljstvom generala Mladića) ravnal nezakonito, saj bi moral upoštevati, da bodo po vsej verjetnosti žrtve genocida. Drugi primer, predmet razprave tega prispevka, pa je zadeva Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji, o kateri je dokončno razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in je povezana s problematiko starih deviznih vlog.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Pogodba o izobraževanju delavca javnega zavoda

mag. Nataša Belopavlovič, 14.11.2013

Uprava, Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 44/2013Delodajalec (javni zavod) je s svojimi delavci do uveljavitve Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) sklepal pogodbe o izobraževanju. V njih se je delodajalec zavezal delavcu nuditi plačano odsotnost z dela za potrebe izobraževanja, dodaten plačan dopust za opravo strokovnega izpita in povračilo stroškov prvega opravljanja izpita. Delavci pa so se po opravljenem strokovnem izpitu zavezali ostati določen čas v delovnem razmerju pri delodajalcu. Delavka je v letu 2011 z delodajalcem sklenila pogodbo o izobraževanju, izobraževanje se je končalo 30. junija 2012, v pogodbi z delodajalcem pa se je zavezala, da bo obveznost po pogodbi (opravo strokovnega izpita) izpolnila do 30. junija 2013. Ker je delavka v avgustu 2012 nastopila porodniški dopust in se je na delo vrnila avgusta 2013, ji je delodajalec omogočil podaljšanje roka za opravo strokovnega izpita do 30. junija 2014 in z njo sklenil aneks. • Ali je delodajalec dolžan delavki v tem primeru zagotoviti pravico do plačanega dopusta in povrnitve stroškov prve oprave izpita, kot se je zavezal v pogodbi o izobraževanju, ali pa lahko v aneksu, s katerim je podaljšal rok za izpolnitev obveznosti, zapiše, da slednjega delavki zaradi 185. člena ZUJF ni dolžan omogočiti? • Ali lahko v tem primeru delavka od pogodbe o izobraževanju odstopi zaradi delodajalčeve neizpolnitve obveznosti? Ministrstvo za pravosodje je v dopisu 007-1107/2012/1 z dne 29. junija 2012 zapisalo, da ZUJF v že sklenjene pogodbe, ki veljajo v času njegove uveljavitve, ne posega. • Ali slednje velja tudi za aneks, sklenjen po uveljavitvi ZUJF, ki se nanaša na pogodbo o izobraževanju, sklenjeno pred uveljavitvijo ZUJF?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄1

Ugrabljena sodba

mag. Nina Betetto, 10.1.2013

Človekove pravice

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 1/2013Po prepričanju mag. Matevža Krivica je treba kritiko sodbe Vrhovnega sodišča v zvezi z odškodninsko odgovornostjo države zaradi nezakonitega izbrisa še zaostriti, in sicer s poudarjanjem nemoralnosti ugovora zastaranja v takih t
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄29-30

Rasizem v nogometu - kaj nam lahko pove primer Terry

dr. Vesna Bergant Rakočević, 26.7.2012

Šport in organizacije, Človekove pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 29-30/2012V petek, 13. julija letos, je londonsko okrožno sodišče angleškega nogometaša Johna Terryja oprostilo obtožbe, da je oktobra lani na tekmi angleške lige Premier med moštvoma Queens Park Rangers (QPR) in Chelsea z rasističnimi izrazi žalil igralca QPR Antona Ferdinanda. Ob koncu tekme naj bi med obema igralcema prišlo do konflikta z izmenjavo kretenj in besed, pri čemer naj bi Terry temnopoltemu branilcu QPR med drugim izrekel: "fuck off, fuck off, yeah, yeah and you fucking black cunt, fucking knobhead". Primer je prevzelo tožilstvo, zadeva pa je v Angliji in tudi širše zaradi pomena nogometa, problema rasizma v športu in na splošno ter zvezdniškega statusa obeh vpletenih zbudila veliko pozornosti. Je bil ta petek 13., ko je okrožni sodnik svetnik Howard Riddle Terryja in dubio pro reo oprostil obtožbe, res slab dan za šport?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

Stroški na službenem potovanju po ZUJF

mag. Nataša Belopavlovič, 19.7.2012

Delovna razmerja, Uprava

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 28/2012Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je posegel tudi na področje povračil stroškov v zvezi z delom. • Kakšne so omejitve in ukrepi v zvezi s povračilom stroškov na službeni poti, saj naš zavod opravlja dejavnost, ki zahteva precej službenega potovanja po vsej državi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Ustavno pravo 2012-2042

Zagorc Saša, Bardutzky Samo, 17.5.2012

Ustavno sodišče

dr. Saša Zagorc, Samo Bardutzky, Pravna praksa, 19/2012Ena od temeljnih odločitev ustanoviteljev mednarodnega združenja za ustavno pravo (International Association of Constitutional Law - IACL) leta 1981 - šlo je večinoma za ustavne pravnike iz Zahodne Evrope in Južne Amerike - je bila zasnovati globalno združenje in vanj sprejeti tudi kolege iz držav s komunističnim sistemom. Uvodni pomisleki, da ustavno pravo, ki so ga po drugi svetovni vojni preučevali v državah za "železno zaveso", ne pozna resnično svobodnih večstrankarskih volitev in nekaterih klasičnih svoboščin, so se umaknili hvalevredni želji po povezovanju in vključevanju. Teme, ki bi lahko ustavne pravnike ideološko sprle, so se umaknile vprašanjem, o katerih so lahko razpravljali ne glede na politični predznak ustavnega dokumenta - tehničnim vprašanjem ustavnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄10

Odziv na odzivno poročilo o odpravi kršitev v postopku javnega naročanja

mag. Maja Bilbija, 15.3.2012

PRORAČUN, Uprava

mag. Maja Bilbija, Pravna praksa, 10/2012Z novim Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), ki je začel veljati 3. julija 2011, je zakonodajalec povečal pomen institutu odzivnega poročila. Odzivno poročilo je v skladu s prvim odstavkom 41. člena obvezno za vse tiste naročnike, ki jim je v postopku zagotavljanja pravnega varstva Državna revizijska komisija z izdano odločitvijo delno ali v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila ali naložila odpravo kršitve, in gre za oddajo javnega naročila, ki mora biti objavljeno v Uradnem listu Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄47

Vrnimo človekove pravice na vrh vrednot!

dr. Ljubo Bavcon, 8.12.2011

Človekove pravice

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 47/2011Po glavi mi vrvi množica misli, ki bi jih rad povedal ob 10. decembru - dnevu človekovih pravic - in ob najnovejšem poročilu Varuha človekovih pravic. S tem zapisom želim namreč motivirati slovensko pravniško javnost, ki je po naravi svojega poklica zavezana varovati človekove pravice, naj se spomni
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄41-42

K odločbi Ustavnega sodišča o Titovi cesti

dr. Ljubo Bavcon, 27.10.2011

Ustavno sodišče

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 41-42/2011Že iz časovne odmaknjenosti tega besedila in odločbe Ustavnega sodišča v zadevi U-I-109/10-11 z dne 26. septembra 2011 je razvidno, da se za ta poseg nisem odločil ne zlahka ne na hitro. Največ težav mi je povzročal moj načelno spoštljivi odnos do institucije Ustavnega sodišča in njegovih odločb, pa tudi do ustavnih sodnic in sodnikov, vsaj tistih, ki jih pobližje poznam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Deblokada političnih zavor

France Bučar, 23.6.2011

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. France Bučar, Pravna praksa, 24-25/2011Če odmislimo mitologijo o tisočletnih sanjah o svoji lastni državi in se bolj približamo tlom stvarnosti, bomo hitro ugotovili, da nas je lastna državnost v neki meri kar prehitela. Nikoli v novejši zgodovini nismo živeli v lastni državi in z lastno državnostjo nismo imeli izkušenj. Svojo državo smo dobili z uporom proti komunizmu in Jugoslaviji. V uporu so gotovo mnoge pozitivne prvine, pripravljenost na žrtve, celo junaštvo, zlasti tudi dvom nad mnogimi navideznimi vrednotami, s katerimi so nas hoteli držati v pokorščini. Upor sam po sebi pa ne ustvarja novih prvin sveta, ki naj nadomesti tistega, proti kateremu smo se uprli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄22

Sramotilni špalir

Vesna Bergant-Rakočević, 9.6.2011

Človekove pravice

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 22/2011Pa smo ga dobili! ("We got him!" bi bržkone vzkliknila predsednika Pahor in Obama). Veliko ribo, lopova težkega kalibra. Še en dosežek (achievement). Ni bil sicer nikakršen Osama bin Laden in ga tudi niso kar tako ustrelili, so ga pa peljali na fotoshooting, vklenjenega pred kamere fotoreporterjev in snemalcev, na tako imenovan sprehod lopovov (perpetrator oziroma kratko: perp-walk), po slovensko bi lahko rekli tudi preprosto - skozi sramotilni špalir.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄5

Ali Ustavno sodišče lahko prepove referendum o pokojninski reformi

Bojan Bugarič, 10.2.2011

Človekove pravice, Ustavno sodišče

dr. Bojan Bugarič, Pravna praksa, 5/2011Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄1

Ponovni zagon?

Vesna Bergant-Rakočević, 13.1.2011

Uprava

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 1/2011dr. pravnih znanosti, višja sodnica na Višjem sodišču v Ljubljani Miklavž je izpraznil svoj koš dobrot, jelenčki so odskakljali, Božiček in dedek Mraz sta pomahala. Pa je spet minil veseli december in mi smo se spet znašli na začetku novega leta, opremljeni s kupom samih d
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄38

Bodo policisti znova preiskovali sami sebe?

Aleš Butala, 30.9.2010

Uprava

Aleš Butala, Pravna praksa, 38/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄26

Za ravnotežje med učinkovitostjo in spoštovanjem človekovih pravic

dr. Ljubo Bavcon, 1.7.2010

Človekove pravice

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 26/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄13

Reforma Ustavnega sodišča in varstvo človekovih pravic

dr. Marko Bošnjak, 1.4.2010

Ustavno sodišče

dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 13/2010V specializiranih pravnih krogih je že dolgo splošno znano, da se pripravlja sprememba Ustave, ki bo bistveno predrugačila pristojnosti Ustavnega sodišča. Ministrstvo za pravosodje je že pripravilo osnutek predloga sprememb in ga dalo v medresorsko usklajevanje,1 po tem pa je predlog sprejela tudi V...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 8 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(186)

Leto objave

2018(2) 2017(2) 2016(4) 2014(2)
2013(2) 2012(4) 2011(6) 2010(3)
2009(24) 2008(28) 2007(9) 2006(25)
2005(6) 2004(1) 2003(9) 2002(5)
2001(6) 2000(5) 1999(2) 1998(6)
1997(6) 1996(4) 1995(6) 1994(5)
1993(6) 1992(4) 1991(4)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov