O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 26)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄15

Varstvo osebnih podatkov in popolna transparentnost javne uprave

Tim Horvat, 11.4.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Tim Horvat, Pravna praksa, 15/2019Italijansko Ustavno sodišče je nedavno tehtalo med varstvom osebnih podatkov javnih funkcionarjev in njihovo objavo zaradi transparentnosti in boja proti korupciji. Ob tem je mimogrede omililo svojo doktrino "dvojne preliminarnosti", ki sodniku nalaga, da v primeru, ko je zakonska določba hkrati v neskladju z Ustavo in pravom EU, najprej zahteva presojo ustavnosti, šele potem pa lahko vloži predlog za predhodno odločanje na Sodišče EU (SEU), in še to zgolj po opravljeni presoji ustavnosti, če je določba neskladna s pravom EU iz kakšnega drugega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Pravica do analize DNK v postopku ugotavljanja očetovstva

Harb Ana, Samardžić Marko, 24.5.2018

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

Ana Harb, Marko Samardžić, Pravna praksa, 20-21/2018V prispevku obravnavava položaj moškega, ki meni, da je oče določenega mladoletnega otroka. Ker v to ni prepričan, bi rad očetovstvo ugotovil z analizo svoje in otrokove DNK. Vprašanje, ki si ga zastavljava, je, ali in kako lahko to doseže, če se otrokova mati z izvedbo takšne analize ne strinja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Do kod sega veljavnost nezakonitega občinskega predpisa?

Jasna Hojnik Kocjan, 15.3.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Cestni promet

Jasna Hojnik-Kocjan, Pravna praksa, 10/2018Nedavno je prišlo med občino in lastnikom zemljišča do stvarnopravnega spora glede obstoja služnosti po zemljišču v zasebni lasti v korist občine. Zemljišče v naravi je dvorišče ob stanovanjski hiši. Pred šestimi leti je z dovoljenjem prejšnjega lastnika po tem dvorišču potekala pot, ki so jo uporabljali vsi občani (tudi za vožnjo z avtomobili). Med sodnim postopkom pa je lastnik zemljišča presenečeno ugotovil, da je občina njegovo zemljišče z odlokom kategorizirala v občinsko cesto. Kakšna je torej pravica občine, da s svojim oblastnim aktom enostransko poseže v zasebno zemljišče, ter v katerih primerih in na kakšen način sme to storiti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄12-13

Ustavna pravica do gotovine

dr. Janja Hojnik, 24.3.2016

Človekove pravice

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 12-13/2016Kljub hitri digitalizaciji vseh področij našega delovanja je, upoštevajoč število transakcij, gotovinsko plačevanje v evrskem območju še zmeraj prevladujoče - če upoštevamo dejansko vrednost teh transakcij, pa so digitalne transakcije že zasenčile bankovce in kovance. Upoštevajoč skokovit porast bankomatov in bančnih kartic v zadnjem desetletju, je bilo na zadnjem zasedanju Svetovnega gospodarskega foruma slišati, da bo zaradi novih finančnih instrumentov, vključno z virtualnimi valutami, kakršna je bitcoin, pa tudi zaradi drugih digitalnih tehnologij, ki omogočajo plačilo brez gotovine, gotovina v desetih letih zgolj še stvar zgodovine. Nekateri bančniki pravijo, da je gotovina zelo neučinkovita in jo je zato treba iztrebiti, pri družbi PayPal pa poudarjajo naraščajočo digitalizacijo denarja, ki bo "neizogibno" pripeljala do ukinitve gotovinskega poslovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Migracijski val v EU: nuja ali priložnost?

dr. Janja Hojnik, 10.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 35/2015Evropske države imajo dolgo zgodovino izkušenj z zagotavljanjem varnega pribežališča za preganjane. Tako se je leta 1956 po sovjetski invaziji več kot 200.000 Madžarov zateklo v Avstrijo in Jugoslavijo ter se od tam pogosto trajno preselilo v ZDA, Avstralijo, Brazilijo ipd. Generacijo pozneje je vojna na območju nekdanje Jugoslavije preselila skoraj štiri milijone ljudi. A zdi se, da te izkušnje Evropi nič kaj ne pomagajo pri zadnjem valu priseljevanja, in države članice EU se soočajo s perečim vprašanjem, kaj storiti z naraščajočim številom priseljencev, zakonitih in nezakonitih. V tem letu naj bi se vsaj pol milijona ljudi podalo na nevarno pot v Evropo, od katerih polovica beži pred državljansko vojno v Siriji in nasiljem v Eritreji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄5

O vlogi ustavnega sodstva v demokratični pravni državi - avstrijski vidik

dr. Gerhart Holzinger, 7.2.2013

Ustavno sodišče

dr. Gerhart Holzinger, Pravna praksa, 5/2013Ustavno sodstvo ima v Avstriji še posebej dolgo tradicijo. Njegovi začetki segajo vse do druge polovice 19. stoletja, torej še v čas avstro-ogrske monarhije. Na začetku tega razvoja je stalo Vrhovno sodišče (nem. Reichsgericht), ustanovljeno z Decembrsko ustavo iz leta 1867. Pristojno je bilo za odločanje o kompetenčnih sporih med zvezno državo in deželami ter o pritožbah državljanov zaradi kršitev njihovih z ustavo zagotovljenih "političnih pravic". Presoja ustavnosti zakonov pa ni bila predvidena. Bila je celo izrecno izključena. S tem naj bi se preprečilo, da bi sodišča avstrijskega cesarstva sledila vzoru ameriškega Vrhovnega sodišča in ne bi uporabljala zakonov, za katere bi menila, da so protiustavni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄19

Pravne možnosti za legalizacijo slovenske tribarvnice

mag. Ryan Hartner, 17.5.2012

Splošni državni akti, simboli in prazniki

mag. Ryan Hartner, Pravna praksa, 19/2012Republika Slovenija je v obdobje svoje neodvisnosti in državnosti leta 1991 vstopila s svojimi zgodovinskimi barvami v priznanem zaporedju, vendar pa je svojo zgodovinsko narodno zastavo (iz let 1836 in 1848) žal uporabila zgolj kot platformo za državno zastavo z novim grbom. S tem je zgodovinska slovenska narodna zastava za vedno prenehala obstajati kot samostojen simbol slovenskega naroda, saj svojo podobo danes deli z mednarodno priznano in uveljavljeno državno zastavo druge države. Ruska federacija se je namreč po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 simbolno prav tako oprla na svoje enake zgodovinske barve, ki jih v enakem zaporedju predstavlja ruska zgodovinska zastava (iz let 1668 in 1883). Z nizom pravnih dokumentov iz začetka 90. let prejšnjega stoletja je Ruska federacija svoji državni zastavi, ki je enaka slovenski narodni zastavi, uspešno zagotovila veljavno mednarodno prepoznavnost, predvsem pa dokončno rusko asociativnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Še o agrarnih skupnostih: pomanjkljivosti predloga novele ZPVAS-F

Andrej Hafner, 22.9.2011

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Andrej Hafner, Pravna praksa, 36/2011Problematika upravljanja premoženja članov agrarnih skupnosti, ki jim je bila lastnina vrnjena po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), je (še) vedno zelo aktualna, kar potrjuje tudi predlog novele tega zakona (ZPVAS-F), ki jo je 18. julija 2011 v Državni zbor vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Marijanom Križmanom. Težave, ki zahtevajo spremembe zakona, so povezane predvsem s pridobivanjem soglasij vseh solastnikov za sklepanje pravnih poslov, ki so potrebni za gospodarjenje s premoženjem. Ker pa to velikokrat ni možno, govorimo o t. i. "mrtvi lastnini".
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄12

(Ne)upravljanje s premoženjem članov agrarnih skupnosti

Andrej Hafner, 31.3.2011

DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Andrej Hafner, Pravna praksa, 12/2011Leta 1994 je bil sprejet Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS), s katerim je bilo premoženje agrarnih skupnosti vrnjeno neposredno članom nekdanjih agrarnih skupnosti. Naj spomnim, da je bilo premoženje agrarnim skupnostim vzeto z Zakonom o agrarnih skupnostih iz leta 1947 in Zakonom o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti iz leta 1965. Takrat je bilo to premoženje podržavljeno, razglašeno za "občeljudsko imovino" ne glede na stanje v zemljiški knjigi. Leta 1994 se je zgodil obraten proces, ko se je premoženje agrarnih skupnosti vrnilo nekdanjim članom agrarnih skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄49-50

Priporočila GRECO Sloveniji v prvih dveh krogih ocenjevanja

Vita Habjan, 16.12.2010

Uprava

Vita Habjan, Pravna praksa, 49-50/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄48

GRECO - Skupina držav proti korupciji

Vita Habjan, 9.12.2010

Uprava

Vita Habjan, Pravna praksa, 48/2010Članek iz revije Pravna praksa
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄12

Poglavitni retorični problemi v (u)pravnih poklicih

Bogdana Herman, 25.3.2010

Uprava

Bogdana Herman, Pravna praksa, 12/2010Klasično vprašanje retorike v (u)pravnih poklicih je, kako strukturiramo govorjeno besedo, kako dosledno in razvidno torej uporabljamo načela jezikovne in stavčne argumentacije, kako učinkovite so strukture sodnega govora in kakšen je naš verbalni in neverbalni govorniški slog. Toda gre za več.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄20

Register tveganj in indikatorji tveganja prisotnosti korupcije pri javnih naročilih

Mirjan Hren, 21.5.2009

PRORAČUN, Uprava

Mirjan Hren, Mirjan Hren, Pravna praksa, 20/2009Strategija razvoja notranjega nadzora javnih financ v Republiki Sloveniji je določila rok za vzpostavitev Registra tveganja za ministrstva do 30. junija 2006, za druge neposredne proračunske uporabnike do konca leta 2007 in za posredne proračunske uporabnike do konca leta 2008. Za obvladovanje tvega...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄41-42

Ustava - produkt in birič politike

Nika Hudej, 26.10.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Nika Hudej, Pravna praksa, 41-42/2006študentka PF Univerze v Ljubljani Novi politični izzivi v ustavnem pravu 12. sekcija Vodja ustavnopravne sekcije dr. Franc Grad je poudaril tesno vez med politiko in ustavo, ki je hkrati »produkt in birič politike«. Res je, da ima politika zadnjo besedo pri sprejemanju in spreminjanju ust...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄46

Zapis običajnega humanitarnega prava

Beti Hohler, 1.12.2005

Obramba

Beti Hohler, Pravna praksa, 46/2005Mednarodni odbor Rdečega križa (MORK) je marca letos izdal dolgo pričakovano Študijo običajnega mednarodnega humanitarnega prava, ki obsega dva dela. V prvem so po ključnih poglavjih navedena pravila s krajšimi obrazložitvami, drugi del pa na več kot 4.400 straneh vsebuje dokumente (praksa držav, me...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄43

Oddaljeno internetno glasovanje

Alen Hodnik, 17.11.2005

Državni zbor in državni svet, Elektronsko trgovanje in poslovanje

Alen Hodnik, Pravna praksa, 43/2005V Estoniji so 16. oktobra potekale lokalne volitve, ki pa so tokrat pomenile bistven korak v napredku volilnega prava. Med 10. in 12. oktobrom so volivci te države lahko oddali svoj glas s pomočjo interneta, Estonija pa se je tako vpisala v zgodovino kot prva država, ki je uspešno izvedla zavezujoče...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄29-30

Koliko regij?

dr. Borut Holcman, 28.7.2005

Lokalna samouprava

dr. Borut Holcman, Pravna praksa, 29-30/2005Že nekaj časa v slovenskem prostoru teče razprava o regijah. Da bo zadeva še bolj komplicirana, razpravljavci govorijo o kohezijskih regijah. Kaj sploh je regija, kaj se skriva za terminom kohezijska? Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) razlaga pojem »regija« kot področje, območje; če u...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄19

KONFERENCA-MEDNARODNI FORUM: Nove volilne tehnologije

Alen Hodnik, 12.5.2005

Državni zbor in državni svet, Elektronsko trgovanje in poslovanje

Alen Hodnik, Pravna praksa, 19/2005Dne 21. in 22. aprila je na Dunaju pod slovenskim predsedovanjem Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) potekala konferenca urada OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR). Konference, tematsko razdeljeni v tri sklope sodobnih izzivov demokratičnih volitev, se je ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄22

V francoski poletni šoli

Alenka Košorok-Humar, 8.7.2004

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ostalo

Alenka Košorok-Humar, Pravna praksa, 22/2004Letos je zadnji teden junija že peto leto zapored na Pravni fakulteti v Ljubljani potekala poletna šola francoskega in evropskega prava, namenjena pravnikom in nepravnikom (teh v letošnji šoli ni bilo prav veliko), ki jih zanima francoska pravna terminologija in francosko pravo ter njegovo razmerje ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄28

Osebnostne pravice - (1.del)

Bogomir Horvat, 20.9.2001

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Bogomir Horvat, Pravna praksa, 28/2001V lanskem letu je pri Pravni fakulteti izšla odlična knjiga prof. dr. sc. Nikole Gavelle z naslovom: "Osobna prava - I. dio". Nastala je kot literatura za predmet Osebnostne pravice, katerega avtor predava na podiplomskem študiju civilnega prava na Pravni fakulteti v Zagrebu, pri čemer to delo preds...
Naslovnica
Pravna praksa, 1999⁄5

Širitev EU in pridružitvene strategije kandidatk

Simona Hostej, 18.2.1999

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Simona Hostej, Pravna praksa, 5/1999V Gradcu je 22. in 23 januarja potekal aktualen dvodnevni seminar na temo širitve Evropske unije in pridružitvena strategija držav , ki se zavzemajo za vstop v EU v prvem krogu. Med državami, ki si želijo članstva do obljubljenega leta 2002, spadajo Poljska, Madžarska Češka, Slovenija, Estonija i...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄9

Nekatera pravna videnja uvedbe enotne (skupne) valute evro

Saša Hrovatin-Ribaš, 14.5.1998

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Saša Hrovatin-Ribaš, Pravna praksa, 9/1998Osnovo za vzpostavitev pravnega sistema v zvezi z uvajanjem enotne evropske valute predstavlja Maastrichtska pogodba iz leta 1992 (ratificirana s strani vseh članic Evropske unije in je začela veljati 1. novembra 1993), ki je predvidela ustanovitev denarne unije do konca tega stoletja. Ta pogodba je...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄4

Mednarodni simpozij o ptujskem mestnem pravu iz leta 1513

Borut Holcman, 5.3.1998

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Borut Holcman, Pravna praksa, 4/1998Od 5. do 7. novembra 1997 je na Ptuju potekal mednarodni simpozij o ptujskem mestnem pravu iz začetka 16. stoletja. Pravnozgodovinski inštitut Pravne fakultete Univerze v Mariboru, Zgodovinski arhiv na Ptuju in Inštitut za avstrijsko pravno zgodovino (Institut für Österreichische Rechtsgeschichte) P...
Naslovnica
Pravna praksa, 1998⁄2

Primeri iz ustavnega upravnega prava 1

mag. Mitja Horvat, 5.2.1998

Ustavno sodišče

mag. Mitja Horvat, Pravna praksa, 2/1998Profesor upravnega prava, sodnik in predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije je v slovenski pravni prostor prispeval delo, ki se uvršča k novemu razumevanju in obravnavanju pravnih virov. Tradicionalni sprejem ideje evropskega kontinentalnega prava, da konkretni pravni akti in v njih vsebova...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄20

Iz zgodovinskih raziskav: O poskusih zakonskega urejanja uprave

mag. Borut Holcman, 16.10.1997

Uprava

mag. Borut Holcman, Pravna praksa, 20/1997Začasni zakon grofa Stadiona, notrnjega ministra Avstro-ogrske monarhije, v letu 1849 Občina(*1) Osnova za nastanek občine in problemska postavitev so ustavne spremembe v Avstro-Ogrski monarhiji sredi 19. stoletja in s tem povezane spremembe upravnega sistema. Značilnosti novega sistema so bil...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(26)

Leto objave

2019(1) 2018(2) 2016(1) 2015(1)
2013(1) 2012(1) 2011(2) 2010(3)
2009(1) 2006(1) 2005(4) 2004(1)
2001(1) 1999(1) 1998(3) 1997(1)
1993(1)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov