O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 87)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄33

Preden prijavim goljufijo, želim vedeti, kakšno zaščito bom dobil

Albert Nabernik, 5.9.2019

Uprava

Albert Nabernik, Pravna praksa, 33/2019Pogumnega posameznika, ki opozarja na nepravilnosti v javnem in zasebnem sektorju, imenujemo "žvižgač" (angl. whistle-blower). Transparency International opredeljuje žvižgaštvo kot razkritje informacij, povezanih s korupcijo, nezakonitimi, goljufivimi ali nevarnimi aktivnostmi, storjenimi v ali s strani javnih ali zasebnih organizacij, ki zadevajo ali ogrožajo javni interes, posameznikom ali subjektom, za katere se domneva/verjame, da lahko ukrepajo. Mednarodna organizacija dela (ILO) žvižgaštvo opredeljuje kot ravnanje zaposlenih ali bivših zaposlenih, ki prijavijo nezakonite, nepravilne ali neetične prakse delodajalca. Svet Evrope je leta 2014 ob sprejemu priporočil CM/Rec (2014)7 za žvižgača opredelil vsakogar, ki v kontekstu delovnega razmerja v javnem ali zasebnem sektorju prijavi ali razkrije informacije, ki ogrožajo ali škodijo javnemu interesu. S terminom žvižgač je v mnogih jurisdikcijah mišljen zaposleni (insajder), ki razkrije informacije o korupciji, tveganju za zdravje ali varnost in druge nepravilnosti, ki so v javnem interesu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄12

Etični kodeksi v zasebnem in javnem sektorju

Albert Nabernik, 21.3.2019

Pravoznanstvo, Uprava

Albert Nabernik, Pravna praksa, 12/2019Slovenija je nedvomno država z močno poudarjeno regulacijo. Skoraj ni področja, ki vsaj delno ne bi bilo urejeno s pravnimi normami. Še bolj bodeta v oči pogostost spreminjanja pravnih aktov in pomanjkljiva transparentnost postopkov. Pričujoči članek se ne nanaša na področje, ki je prenormirano, pač pa govori o etičnih načelih, standardih in ravnanjih, o katerih je premalo govora. Govorim o etičnem kodeksu poslancev: pravila o tem, kaj je zanje prav in kaj narobe, niso zapisana, so nejasna ali pa presplošna. Zato volivke in volivci nimamo jasnih meril, da bi lahko objektivno ocenili njihovo učinkovitost, strokovnost in integriteto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄8

Zadnje stopinje v vlogi varuhinje

Vlasta Nussdorfer, 21.2.2019

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 8/2019V uvodniku v Pravni praksi sem februarja 2013 tik pred nastopom funkcije varuhinje človekovih pravic zapisala, da "se z veliko vnemo, odgovornostjo in tudi strahospoštovanjem podajam na povsem novo pot; osveščati, videti in reagirati". Gledam nazaj: Ali mi je uspelo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄20-21

Novi ustavnopravni dogmatizem?

dr. Aleš Novak, 24.5.2018

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ustavno sodišče

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 20-21/2018V svoji čudoviti knjigi Grobnica za Borisa Davidoviča Danilo Kiš opiše prizor, ko v izbo spreobrnjenega Juda, begunca iz Nemčije, vdre množica Touloužanov in prične trgati in teptati učenjakove knjige, on pa jim, odsoten, kot so vedno ljudje njegove vrste, reče, "naj jih ne trgajo, ker ni nevarna množica knjig, nevarna je ena sama".
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Izvrševanje sodbe v zadevi Ališić

Tadeja Novinc, 19.4.2018

Človekove pravice, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Tadeja Novinc, Pravna praksa, 15/2018Od sprejetja pilotne sodbe v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji (sodba Ališić) so minila že skoraj štiri leta. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je s sodbo Ališić Republiki Sloveniji (RS) naložilo, da mora v enem letu sprejeti vse potrebne ukrepe, vključno s spremembo zakonodaje, da bodo lahko pritožnika in vse druge osebe, ki so v enakem položaju, dobili izplačane stare devizne vloge pod enakimi pogoji kot tisti, ki so imeli take vloge v domačih podružnicah Ljubljanske banke (LB). RS je 22. junija 2015 sprejela Zakon o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (ZNISESČP), pristojni organ za izvrševanje sheme, tj. Sklad RS za nasledstvo (sklad), pa je uradno začel s postopki verifikacije 1. decembra 2015. ZNISESČP je za vložitev zahtevkov določil rok, ki se je iztekel 31. decembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Finančna samostojnost je pogoj neodvisnosti

Vlasta Nussdorfer, 19.4.2018

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 15/2018Sodobno razumevanje načela delitve oblasti predpostavlja samostojnost in neodvisnost institucij, ki so poklicane, da opravljajo temeljne funkcije državne oblasti. V Ustavi opredeljeni organi so pri svojem delu relativno samostojni in neodvisni drug od drugega, med njimi nobeden ne prevladuje, obstaja le sistem vzajemne kontrole, prepletene soodvisnosti in ravnovesja. Vsaka od treh vej oblasti, zakonodajne, izvršilne in sodne, namreč deluje v okviru vnaprej jasnega položaja in točno določenih nalog. Zato je zanje zelo pomembno tudi, kakšna je zakonodaja, ki ureja področje javnih financ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄10

Vztrajna pot do enakosti spolov

Vlasta Nussdorfer, 15.3.2018

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 10/2018Zakaj še vedno okoli 8. marca toliko pišemo in govorimo o ženskah, njihovem položaju v družini in družbi nasploh, ko pa imamo vendar ustavo in številne mednarodne akte, ki zagotavljajo enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino? Zakaj smo morali v politiki uvesti prav kvote, da smo na liste dobili tudi kandidatke? Zakaj že leta izbiramo žensko leta, Slovenko leta, Ono 365, znanstvenico leta, kmetico leta ipd.? Zakaj toliko razpravljamo o enakem plačilu za enako delo? Zakaj govorimo zlasti o nasilju nad ženskami in otroki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄43

Krepitev Varuha človekovih pravic

Vlasta Nussdorfer, 9.11.2017

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 43/2017Po več kot desetletju priporočil Varuha človekovih pravic (v nadaljevanju Varuh) in mnogih mednarodnih opozorilih državi smo letošnjo jesen končno dočakali dopolnitev Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B), ki je pričel veljati 14. oktobra. Zasluge gredo nedvomno Ministrstvu za pravosodje in aktualnemu ministru, ki se je prvi odločil, da skupaj z našo institucijo z dopolnitvijo zakona ustvari osnovni pogoj za pridobitev statusa A (sedaj imamo status B) za državne institucije po Pariških načelih o statusu državnih institucij, vladi kot celoti in seveda parlamentu, ki je brez večjih zapletov, celo zelo hitro, dahnil svoj da.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄20-21

Kako potovati od "uradničkov" do uradnikov?

Vlasta Nussdorfer, 25.5.2017

Uprava

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 20-21/2017Varuh človekovih pravic v svojih letnih poročilih že 22 let ocenjuje stopnjo spoštovanja in uveljavljanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin tako v zakonodajni kot tudi izvršilni in sodni veji oblasti pa tudi v vseh institucijah, v katerih je ljudem odvzeta ali omejena svoboda gibanja. Je namreč svojevrstna oblika nadzora odnosov med ljudmi in institucijami države. Ugotavlja, kritizira, priporoča, zahteva in le redko hvali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Verifikacija starih deviznih vlog - sodba v zadevi Ališić

Novinc Tadeja, Lovšin Praček Tanja, 23.2.2017

Človekove pravice

Tadeja Novinc, Tanja Lovšin-Praček, Pravna praksa, 7-8/2017Po dolgih letih zamrznitve vprašanja starih deviznih vlog varčevalcev Ljubljanske banke, katerih obravnava je bila zamrznjena tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu (prve pritožbe so namreč prispele že v letih 1998 in 1999), je bila leta 2014 sprejeta sodba v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji. Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju Sodišče) je dne 16. julija 2014 razsodil o pritožbi treh varčevalcev in odločil, da sta Slovenija in Srbija kršili pravico do varstva premoženja po 1. členu Protokola št. 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in svoboščin ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP) in sta odgovorni za poplačilo deviznih vlog, ki sta jih pritožnikom dolgovali Ljubljanska banka, podružnica Sarajevo, in podružnica Investbanke v Tuzli. Sodišče je ugotovilo, da predstavlja nevključitev pritožnikov in vseh drugih v enakem položaju v shemo za poplačilo starih deviznih vlog sistemski problem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Poskrbi za pravice sočloveka - zdaj!

Vlasta Nussdorfer, 22.12.2016

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 49-50/2016Letošnji dan človekovih pravic je potekal pod geslom "Poskrbi za pravice sočloveka - zdaj!" Sprejela ga je Organizacija združenih narodov, pri Varuhu človekovih pravic pa smo mu dodali razpravo o pravičnosti in dobrem upravljanju. V 3. členu našega zakona je namreč določeno, da se lahko Varuh pri svojih intervencijah sklicuje tudi na ti dve načeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Za človeka gre!

Vlasta Nussdorfer, 16.7.2015

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 28/2015Je še mogoče spremeniti ravnanja tistih, ki se zavedajo le svojih pravic in premalo dolžnosti, ki bi vodile tudi k spoštovanju pravic drugih? Kaj se zgodi, če posamezniki ali institucije kršijo ustavo, ki je najvišji pravni akt? Ali so res rešitve v kaznih, ki jih bo morda plačevala država, v moralnih obsodbah, ki se krivih dotaknejo ali sploh ne? Mnogo jih je, ki so glede človekovih pravic "učenci, učitelji ali ocenjevalci". Tudi Varuh ob vsakoletni oceni državi nastavi zrcalo; z opisom ugotovljenih kršitev človekovih pravic in s priporočili, ki jih hram demokracije običajno sprejme. Zadnjih 150 priporočil je že bilo takih. Žal se premnoga niso (ali še niso) udejanjila. Bo kmalu drugače?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Nekaznovanje beguncev, ki so nezakonito v državi sprejema

Nabergoj Miha, Krajnc Marko, 22.1.2015

Človekove pravice

Miha Nabergoj, Marko Krajnc, Pravna praksa, 3-4/2015Slovenski pravosodni organi se v praksi srečujejo s primeri, ko je treba presojati vprašanje (ne)kaznovanja beguncev, ki so v državo vstopili na nedovoljen način. Ker gre za eno ključnih vprašanj varovanja pravic beguncev, ki v slovenskem pravnem sistemu do zdaj še ni bilo natančno preučeno, je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC letos temu namenil posebno pozornost. Predstavljava nekaj temeljnih izhodišč, ki jih je treba upoštevati pri obravnavi teh primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Ali konvencija živi?

Vlasta Nussdorfer, 18.12.2014

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 49-50/2014Mineva 25 let od sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah, vendar se ob njej še vedno sprašujemo, ali so dovolj spoštovana njena štiri temeljna načela: načelo nediskriminacije, načelo sprejemanja odločitev, ki so v najboljšo korist otrokom, pravica do preživetja in zaščite ter načelo soudeležbe - participacije otrok. Vsaka obletnica je priložnost, da se sprehodimo skozi čas, sežemo v preteklost, pogledamo v sedanjost in se zazremo v prihodnost, pri otrocih pa je čas zagotovo še pomembnejši. Napak namreč ne moremo popravljati, saj v svet lahko odidejo zaznamovani, celo za vedno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄14

Pluralizem, ki ga omogočajo prazne stene

dr. Aleš Novak, 11.4.2013

Človekove pravice

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 14/2013Odziv dr. Janeza Pogorelca na moj kritični razmislek o predavanju prof. Weilerja me je razveselil. Ne le da je pisan na ravni dialoške kulture, ki jo v našem prostoru pogosto pogrešamo, ampak spodbuja tudi temeljit premislek o mestu religije v javnem prostoru. In kot takega ga kaže pozdraviti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄12

Simbol česa je prazna stena?

dr. Aleš Novak, 28.3.2013

Človekove pravice

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 12/2013Profesor Weiler o pluralnosti in verskih simbolih v javnih šolah Pretekli teden je PF Univerze v Ljubljani znova imela čast, da je gostila enega najvidnejših strokovnjakov za evropsko pravo in častnega senatorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Josepha Weilerja. V dveh dneh je ugledni gost nasto
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄7-8

Dolga pot do poprave krivic

Vlasta Nussdorfer, 21.2.2013

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 7-8/2013"Ni pomembno tisto, kar narediš od časa do časa, svet lahko spremeniš s tistim, kar počneš iz dneva v dan." Jenny Craig Boj za pravice in pravičnost je "izum" prednikov in sen naslednikov. Mnogi so v njem v preteklosti celo umirali, nekateri obupani prenehali upati, prenekateri so ga udejanjili i
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄24-25

Pirova zmaga pravne države

Aleš Novak, 23.6.2011

Ustavno sodišče

dr. Aleš Novak, Pravna praksa, 24-25/2011Epirski kralj Pir se je v zgodovino zapisal s svojimi zmagami. Po bitki pri Askulu, v kateri je izgubil cvet svojih vojščakov, je baje pripomnil: "Še ena taka zmaga, pa smo uničeni." Zmage so kdaj tvegana zadeva, še zlasti če smo zanje pripravljeni žrtvovati več, kot bi bilo pametno. Kako blizu Pirovi izkušnji je zadnja zmaga Ustavnega sodišča, v kateri je s svojo odločbo U-I-114/11-12 z dne 9. junija 2011 kar samo ustanovilo občino, ki jo obotavljivi Državni zbor ni želel ustanoviti, bo presodil čas. Po mojem prepričanju pa si prav veliko takih "zmag" slovenski pravni red ne more več privoščiti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄28

Arbitražni sporazum: opozorilo Ustavnega sodišča kot poziv k dekonstitucionalizaciji državnih mej

dr. Sebastian Nerad, 15.7.2010

Ustavno sodišče

dr. Sebastian Nerad, Pravna praksa, 28/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄5

Smo na poti k pravim družinskim sodiščem?

Vlasta Nussdorfer, 5.2.2009

Zakonska zveza in družinska razmerja, Uprava

Vlasta Nussdorfer, Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 5/2009Cum enim finis est licitus, etiam media sunt licita.1 Z že "zgodovinskim" spominom lahko začnem s časi, ko se je na oddelku za mladoletniško kazensko sodstvo tu in tam zataknilo prav pri odvetnikih in obrambi, ki so jo nudili mladoletnim storilcem kaznivih dejanj. Ugotavljali smo, da je mladoletniš...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄9

Še o diskrecijski izbiri vlog za ustavnosodno presojo

dr. Marko Novak, 8.3.2007

Ustavno sodišče, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 9/2007dr. pravnih znanosti, pomočnik predstojnika SAMS US RS, docent na Evro-PF v Novi Gorici Stališča avtorja kažejo njegove osebne poglede in ne nujno stališča ustanove, v kateri je zaposlen.pomočnik predstojnika SAMS US RS, docent na Evro-PF v Novi Gorici Zaradi preobremenjenosti Ustavnega...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄44

Razpustitev in razrešitev

dr. Marko Novak, 16.11.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kultura in umetnost

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 44/2006Normalno delovanje političnega sistema zahteva njegovo pravno urejenost. Taka ureditev predvideva nekatere pravno predvidene ukrepe, če zaradi raznoraznih dogodkov, razmerij politične moči med protagonisti politične igre ali nepravilnosti oziroma nezakonitosti v zvezi z delovanjem političnega sistem...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄34

Checks and balances

dr. Marko Novak, 7.9.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Kultura in umetnost

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 34/2006Eno najpomembnejših načel delitve oblasti (separation of powers) kot načelo modernih ustavnopravnih ureditev je podnačelo oziroma doktrina checks and balances. Gre za to, da v okviru načela delitve oblasti posamezne veje oblasti (torej zakonodajna, izvršilna in sodna) druga drugo nadzirajo in omejuj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄33

Militant democracy

dr. Marko Novak, 31.8.2006

Splošni državni akti, simboli in prazniki, Pravoznanstvo

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 33/2006Ustavnopravni pojem militant democracy v širšem smislu pomeni sposobnost modernih ustavnih demokracij, da zavarujejo svoj demokratični obstoj pred (navadno domačimi) političnimi izzivi, ki so grožnja za delovanje demokracije. Po besedah Stephena Holmesa, znanega ameriškega ustavnega pravnika, gre za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄22

Government

dr. Marko Novak, 15.6.2006

Vlada, Kultura in umetnost

dr. Marko Novak, Pravna praksa, 22/2006Predvsem pri prevajanju iz angleščine v slovenščino angleški pravni izraz government večkrat povzroča težave. Te se nanašajo na njegovo večpomenskost oziroma različne vsebinske možnosti v domačem jeziku, ki zato od prevajalca zahtevajo, da v konkretnem primeru natančno zadene tisti pomen, ki ga zaht...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(87)

Leto objave

2019(3) 2018(4) 2017(3) 2016(1)
2015(2) 2014(1) 2013(3) 2011(1)
2010(1) 2009(1) 2007(1) 2006(9)
2005(8) 2004(9) 2003(13) 2002(6)
2001(3) 1999(1) 1998(1) 1997(1)
1995(2) 1994(1) 1993(8) 1992(3)
1991(1)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMN OPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov