O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 163)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄27

Zakaj potrebujemo Komisijo za preprečevanje korupcije

Boris Štefanec, 11.7.2019

Uprava

Boris Štefanec, Pravna praksa, 27/2019Letos jeseni obeležujemo 15 let obstoja Komisije za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK), samostojnega in neodvisnega državnega organa, ki z namenom krepitve učinkovitega delovanja pravne države in preprečevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji ter na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v zakonih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zagata pri odpravljanju neustavnosti

Urša Ravnikar Šurk, 24.1.2019

Državni zbor in državni svet

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 4/2019Pri odpravljanju neustavnosti se napovedujejo težave, saj si poslanci niso enotni o tem, kako izvršiti odločbo ustavnega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄48

Dvig plač v javnem sektorju

Urša Ravnikar Šurk, 13.12.2018

Uprava, Plače v negospodarstvu

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 48/2018Vladi so dolgo časa preglavice povzročale grožnje o stavkah javnega sektorja. V preteklih dneh sta obe strani prišli do dogovora, da bodo uslužbenci pridobili najmanj en plačni razred. Nekaterim se bodo plače izboljšale tudi za več, celo do štiri plačne razrede. Poleg sporazuma o plačah so se vlada in sindikati z dogovorom zavezali, da bodo začeli usklajevati spremembe zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o javnih uslužbencih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄33

Pregled dela Cerarjeve vlade

Urša Ravnikar Šurk, 6.9.2018

Vlada

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 33/2018Cerarjeva vlada je imela prvo redno sejo 18. septembra 2014. Predsednik vlade je 14. marca 2018 odstopil, po tem ko je vrhovno sodišče razveljavilo referendum o drugem tiru. V nadaljevanju je vlada opravljala le tekoče posle. Od nastopa vlade je minilo 1.280 oziroma 1.443 dni, če prištejemo še obdobje tekočih poslov. Člani so se sestali na 186 rednih in 270 dopisnih sejah, potrdili so 2.229 predpisov iz svoje pristojnosti, državni zbor jih je obravnaval in sprejel 483.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Posodobitev Zakona o lokalni samoupravi

Urša Ravnikar Šurk, 17.5.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2018Več kot eno leto po odločbi Ustavnega sodišča je v veljavo stopila novela Zakona o lokalni samoupravi. Poudarek daje združevanju in reprezentativnosti občin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄18

(Pre)počasno izvajanje ukrepov v boju proti korupciji

Urša Ravnikar Šurk, 10.5.2018

Uprava

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 18/2018Organizacija Greco je v svojem letnem poročilu navedla, da se pri boju proti korupciji opazi splošni napredek, a je poudarila, da v praksi postopek poteka prepočasi. Problem je treba reševati na državni in mednarodni ravni, politični voditelji pa bi morali prevzeti vodilno vlogo v tem procesu. Krog oseb, ki so najpogostejši osumljenci korupcije, tvorijo poslanci, sodniki in tožilci. Prav ti bi morali biti za zgled drugim, medtem ko naj državljani zahtevajo spoštovanje zakona in etičnih standardov. V poročilu je navedena statistika, ki opisuje napredke držav članic pri uveljavljanju priporočil organizacije Greco.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄15

Soglasnost bančne preiskovalne komisije

Urša Ravnikar Šurk, 19.4.2018

Državni zbor in državni svet

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 15/2018Bančna preiskovalna komisija DZ je v svojem končnem poročilu navedla odgovorne za bančno luknjo, ki je ocenjena na približno 5,1 milijarde evrov. Vse od leta 2004, ko je bil predsednik vlade Janez Janša, so se v političnem in pravnem svetu vedno pogosteje pojavljali izrazi, kot so bančn
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄9

Javno predstavljanje istospolnega načina življenja

Lena Šutanovac, 8.3.2018

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 9/2018Sodba Bayev proti Rusiji je najbrž najbolj kontroverzna sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) lanskega leta. Zadeva se nanaša na rusko zakonodajo, ki prepoveduje javno predstavljanje homoseksualnega načina življenja zaradi zaščite mladoletnikov in javne morale. Čeprav je ESČP mnenja, da gre za diskriminatoren ukrep, je ruski sodnik Dedov sodbi priložil obsežno odklonilno ločeno mnenje, v katerem je zadevo, med drugim, primerjal z odločitvijo v zadevi Lautsi proti Italiji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄38

Vprašanje svobode govora povzroči razkol mnenj med sodniki velikega senata ESČP

Lena Šutanovac, 5.10.2017

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 38/2017Ni novost, da je (politična) korektnost v etnično mešani in zgodovinsko obremenjeni Bosni prav posebna spretnost. Varovanje svobode govora je zato treba razumeti v zgodovinskem kontekstu. Primer Medžlis Islamske zajednice Brčko in drugi proti Bosni in Hercegovini je nekaj posebnega zato, ker prikaže bipolarno (ne)razumevanje pomena radia in javnih oznanil v bosanski zgodovini s strani sodnikov velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Izgon mladoletnega tujca zaradi kaznivih dejanj

Lena Šutanovac, 7.9.2017

Človekove pravice, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 33/2017Ob povečanju imigracije v Evropo v zadnjih letih je mogoče pričakovati tudi porast števila zadev pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), ki se ukvarjajo s tujci. V zadevi Külekci proti Avstriji se je ESČP ukvarjalo z vprašanjem, kdaj je dopustno iz države izgnati posameznika, ki je v tej državi odraščal, zaradi kaznivih dejanj, ki jih je storil kot mladoletnik?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄32

Pravica neizbranega kandidata do vpogleda v gradivo izbirnega postopka po ZDR-1 in ZJU

Tadej Škrube, 31.8.2017

Delovna razmerja, Uprava

Tadej Škrube, Pravna praksa, 32/2017Postopka izbire ustreznega kandidata se v ureditvi delovnih razmerij in v sistemu javnih uslužbencev razlikujeta. Imata sicer nekaj skupnih točk, predvsem tistih, ki jih Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) ne ureja posebej in za katere velja ureditev iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Slednji ne vsebuje določb o samem izbirnem postopku, vendar je iz posameznih določb možno sklepati, kako naj poteka in kaj vse je treba upoštevati. Bistvo izbirnega postopka je upoštevanje prepovedi diskriminacije in enake obravnave, pri čemer se izbor kandidatov opravi na podlagi izpolnjevanja zahtevanih pogojev, sama sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa je v skladu z načelom pogodbene svobode v pristojnosti delodajalca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Maroški mladoletnici sta se izognili obsodbi zaradi istospolnosti

Lena Šutanovac, 24.8.2017

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 30-31/2017Maroško kazensko pravo določa 3-letno zaporno kazen za istospolno usmerjene. Ureditev, ki ni v skladu z maroško ustavo in mednarodnimi konvencijami, katerih podpisnica je tudi država Maroko, je bila preizkušena v nedavni zadevi, ko sta bili obsojeni dve mladoletni dekleti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄30-31

Standard nevarne dejavnosti pri uporabi policijskih pooblastil in prisilnih sredstev

Matjaž Šaloven, 24.8.2017

Uprava

Matjaž Šaloven, Pravna praksa, 30-31/2017Cilj prispevka je odgovoriti na vprašanje, ali in v katerih primerih uporaba policijskih pooblastil ter prisilnih sredstev šteje za nevarno dejavnost v smislu obstoja objektivne odškodninske odgovornosti za nastalo škodo, saj v praksi večkrat prihaja do različnih razlag glede obstoja objektivne odgovornosti tako v predpravdnih postopkih pri zavarovalnicah oziroma delodajalcu kot tudi kasneje v sodnih postopkih pri uveljavljanju odškodnin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Komisija za preprečevanje korupcije - danes

Boris Štefanec, 15.6.2017

Uprava

Boris Štefanec, Pravna praksa, 23/2017Komisija za preprečevanje korupcije je 29. maja letos predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu predala Letno poročilo in Oceno stanja na področju boja zoper korupcijo v Sloveniji za leto 2016, nato pa je oba dokumenta predala še predsedniku RS Borutu Pahorju. Majhna, a pomembna značilnost, ki označuje zadnje, tretje letno poročilo sedanjega senata komisije, je sprememba dosedanjega negativnega trenda glede števila prejetih prijav, prejeli smo jih 77 več kot leto prej. Če je do sedaj veljalo, da je zmanjševanje števila prijav pomenilo med drugim tudi zmanjševanje zaupanja javnosti v komisijo in njeno delo, sedanji pozitivni trend pomeni povečanje tega zaupanja. V strukturi rešenih zadev, rešili smo jih nekaj manj kot 1.100, sta jasno vidna dva poudarka. Skupno število rešenih zadev je opazno manjše kot lansko leto, ko smo jih rešili nekaj čez 1.500, ker je bil večji poudarek dan sistemskim problemom, ki so na področju boja zoper korupcijo zaznani v naši družbi - javna naročila v zdravstvu, nezakoniti vplivi na področju kadrovanja in na procese odločanja organov v družbah s kapitalsko naložbo države, problematika prijavljanja premoženjskega stanja in dolžnega izogibanja nasprotju interesov kot dve bistveni področji omejevanja korupcije na lokalnih nivojih, analiziranje načrtov integritete kot pomembnega orodja javnega sektorja za obvladovanje in preprečevanje korupcijskih tveganj, stalna analiza akcijskih načrtov v luči izvajanja Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji, mednarodno sodelovanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄23

Odgovornost upravljavca bloga za anonimne komentarje

Lena Šutanovac, 15.6.2017

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 23/2017Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v marčevski sodbi Pihl proti Švedski ugotovilo, da upravljavec bloga (ali podobne spletne platforme) ni odškodninsko odgovoren za žaljive anonimne komentarje na svoji spletni strani. Sodba je posebej zanimiva, saj v nekaterih pogledih odstopa od ustaljene sodne prakse ESČP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄22

Teroristični napad čečenskih upornikov v Beslanu - epilog pred ESČP

Lena Šutanovac, 8.6.2017

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 22/2017Tagayeva in drugi proti Rusiji je ena izmed najbolj prelomnih in obsežnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadnjem času. Zadeva se nanaša na čečenski teroristični napad na osnovno šolo v mestu Beslan septembra 2004. V zasedi, ki je trajala približno tri dni in v kateri je bilo zajetih okoli 1.000 talcev, je umrlo več kot 330 ljudi. Na ESČP se je obrnilo kar 409 pritožnikov, ki so zatrjevali številne kršitve Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄19

Deložacija zaradi 124 evrov dolga je nesorazmerna - Vaskrsić proti Sloveniji

Lena Šutanovac, 18.5.2017

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 19/2017Primer g. Zorana Vaskrsića je leta 2012 odmeval v slovenskih medijih. Zaradi 124,38 evra dolga mu je sodišče zarubilo družinsko hišo in jo po polovični ceni prodalo na dražbi. Pet let kasneje, po izčrpanju vseh pravnih sredstev in pritožbi na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), je g. Vaskrsić dosegel odškodnino za takšno postopanje slovenskega sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄18

Ali so pri zadržanju v psihiatrični bolnišnici dovoljeni tudi medicinski posegi brez privolitve

Ivan Šelih, 11.5.2017

Človekove pravice

Ivan Šelih, Pravna praksa, 18/2017Ob obravnavanju ene izmed pobud se je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) podrobneje ukvarjal z vprašanjem dovoljenosti uporabe prisilnih ukrepov, kot je uporaba zdravila, namenjenega (predvsem) umiritvi pacientke, ki je bila neprostovoljno hospitalizirana v eni izmed psihiatričnih bolnišnic. V pobudi Varuhu je ta namreč izpostavila medikamentozno terapijo, ki naj bi bila uporabljena kljub njenemu nasprotovanju. Prav tako je osebju bolnišnice očitala grob odnos v času hospitalizacije, predvsem ob injiciranju zdravila proti njeni volji. Posebej je izpostavila tudi, da naj bi ji ob tem slekli spodnji del trenirke in spodnje hlače ter jo tako (brez oblačil) prenesli po hodniku vpričo drugega osebja in pacientov. Ker menimo, da gre za problematiko, ki je zanimiva tudi za širši krog javnosti, želimo s tem prispevkom nanjo še dodatno opozoriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄7-8

Nižji prag nečloveškega ravnanja - neupoštevanje možnosti življenjsko nevarnega zdravstvenega stanja

Lena Šutanovac, 23.2.2017

Človekove pravice, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 7-8/2017Paposhvili proti Belgiji je najbrž ena izmed najbolj pomembnih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) prejšnjega leta. Primer, v katerem se je veliki senat ESČP ukvarjal predvsem z vprašanjem kršitve 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), se je znatno oddaljil od ustaljene sodne prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄3-4

Cannabis Sativa L. je vprašanje interpretacije človekovih pravic

mag. Sanela Štadler, 26.1.2017

Človekove pravice

mag. Sanela Štadler, Pravna praksa, 3-4/2017Ministrstvo za zdravje že dolgo obljublja in pripravlja spremembo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog, in sicer je načrtovano, da bi lahko na zdravniški recept dobili cvetne ali plodne vršičke konoplje. Slovenija ima že pripravljeno ustrezno pravno podlago, ki vsakemu posamezniku omogoča pridelavo in predelavo Cannabis Sative L. V ta namen sta bila pripravljena Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD) in Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog. Psihoaktivna substanca THC je bila prestavljena v II. skupino pod zaporedno številko 107 prepovedanih drog, rastlina konoplja Cannabis Sativa L. pa je še vedno v I. skupini pod zaporedno številko 75.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Je pri odločanju o prošnji za odlog izvršitve kazni zapora zaradi zdravstvenih razlogov res vse v redu?

Ivan Šelih, 6.10.2016

Ustavno sodišče

Ivan Šelih, Pravna praksa, 38/2016V sporočilu za javnost z naslovom Ustavno sodišče je pritrdilo mnenju Ministrstva za pravosodje, objavljenim na svojih spletnih straneh 22. julija 2016, je Ministrstvo za pravosodje (MP) zapisalo, da je Ustavno sodišče zavrnilo zahtevo Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti določbe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki dovoljuje odlog izvršitve kazni zapora obsojencu, če ta ni zmožen nastopiti prestajanja kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja. To sporočilo ni povsem točno in lahko daje vtis, da je na področju problematike, ki jo je zaznalo Višje sodišče v Ljubljani pri odločanju o pritožbi v prekinjenem postopku izvršitve kazni, vse v redu. Ker pa Varuh človekovih pravic RS (Varuh) že nekaj časa opozarja na to problematiko, zlasti na neustrezen položaj obsojencev, ki zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti v času izvrševanja kazni zapora potrebujejo dodatno pomoč pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb v obliki nege ali socialne oskrbe, in na potrebo, da bivajo v prilagojenih prostorih, želimo v tem prispevku nekatere sporne vidike izpostavljene problematike še dodatno osvetliti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Tretji izbirni protokol h konvenciji o otrokovih pravicah - velik korak naprej v varovanju otrokovih pravic na mednarodni ravni

Ljubica Šalinger, 19.8.2016

Človekove pravice

Ljubica Šalinger, Pravna praksa, 31-32/2016Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev je mednarodnopravni instrument, s katerim bodo otroci prvič v zgodovini razvoja človekovih pravic in po več kot 25 letih od uveljavitve Konvencije o otrokovih pravicah dobili samostojno procesno pravico, ki jim bo omogočila, da bodo tudi sami sporočali kršitve oziroma vlagali pritožbe zaradi kršitev Odboru Organizacije združenih narodov (OZN) za otrokove pravice. S protokolom je otrokom zagotovljen neposreden dostop do mednarodnega nadzornega mehanizma. Slovenija ga je podpisala 28. februarja 2012, velja pa od 14. aprila 2014. Do sedaj ga je ratificiralo 21 držav, med katerimi še ni Slovenije. Protokol zagotavlja mednarodnopravno varstvo v primeru kršitev konvencije, Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih in Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄7-8

Z nepravočasnim ukrepanjem sodišče kršilo pravice na smrt bolnega

Ivan Šelih, 18.2.2016

Človekove pravice

Ivan Šelih, Pravna praksa, 7-8/2016Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na novinarskih konferencah 31. julija in 29. oktobra 2015 izpostavila primer osebe z izrečenim varnostnim ukrepom obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, katere zdravstveno stanje se je v času njegovega izvajanja vidno slabšalo. To je po presoji Varuha človekovih pravic zahtevalo hitro sodno odločitev o potrebnosti nadaljnjega izvajanja izrečenega ukrepa. Vendar je oseba 16. julija 2015 v Enoti za forenzično psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor umrla, ne da bi sodišče izrečeni ukrep tudi ustavilo. Primer je v javnosti v poletnem času vzbudil veliko zanimanja, zato ga želim bralcem Pravne prakse tudi podrobneje predstaviti. Širše zanimiv je tudi zato, ker smo v tem primeru podali pobudo za službeni nadzor nad delom sodnika, in zaradi ukrepov, ki so bili glede tega sprejeti, saj so ti lahko vodilo za delo tudi drugih sodišč v morebitnih podobnih primerih v prihodnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄5

Nenehne premestitve zapornika niso rešitev

Lena Šutanovac, 4.2.2016

Človekove pravice

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 5/2016Pritožnik v zadevi Bamouhammad proti Belgiji je francoski državljan Farid Bamouhammad, ki je v zadnjih letih zaslovel kot neukrotljiv zapornik, ki so ga zaradi nasilnega obnašanja in fizičnih groženj osebju večkrat premestili. Belgijski mediji so mu celo nadeli vzdevek Farid "Le Fou" oziroma Nori Farid. Zaradi razmer v belgijskih zaporih in pomanjkanja ustrezne nege je vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), v kateri je zatrjeval kršitev 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), ki prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje, ter kršitev 13. člena EKČP, ki vsebuje pravico do učinkovitega pravnega sredstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

"Uporaba vojske dopustna le v ustavnih okvirih" - pogled Varuha

Ivan Šelih, 10.12.2015

Človekove pravice

Ivan Šelih, Pravna praksa, 48/2015Varuh človekovih pravic RS je prejel več pobud, ki poudarjajo spornost novele Zakona o obrambi (ZObr-E). Na podlagi prejetih pobud in presoje, da gre lahko pri izpostavljeni problematiki za širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji, ter tudi spodbujen s kritičnimi pogledi mag. Matevža Krivica, je Varuh natančno preučil zlasti sprejeto novelo ZObr-E.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(163)

Leto objave

2019(2) 2018(6) 2017(12) 2016(4)
2015(5) 2013(2) 2012(4) 2011(7)
2010(7) 2009(9) 2008(2) 2007(12)
2006(8) 2005(7) 2004(3) 2003(7)
2002(6) 2001(2) 2000(4) 1999(5)
1998(6) 1997(11) 1996(12) 1995(8)
1994(1) 1993(4) 1992(4) 1991(3)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA 1.5. DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov