O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 6
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 136)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Poskrbi za pravice sočloveka - zdaj!

Vlasta Nussdorfer, 22.12.2016

Človekove pravice

Vlasta Nussdorfer, Pravna praksa, 49-50/2016Letošnji dan človekovih pravic je potekal pod geslom "Poskrbi za pravice sočloveka - zdaj!" Sprejela ga je Organizacija združenih narodov, pri Varuhu človekovih pravic pa smo mu dodali razpravo o pravičnosti in dobrem upravljanju. V 3. členu našega zakona je namreč določeno, da se lahko Varuh pri svojih intervencijah sklicuje tudi na ti dve načeli.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Slavnostni govor ob 25. obletnici Ustave RS

dr. Marko Bošnjak, 22.12.2016

Ustavno sodišče

dr. Marko Bošnjak, Pravna praksa, 49-50/2016Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, spoštovana gospa predsednica ter sodnice in sodniki Ustavnega sodišča, spoštovani drugi visoki gostje!
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Inšpekcijski nadzor šele tri leta po prijavi

Avtor ni naveden, 22.12.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2016Pobudnica je v pobudi Varuhu človekovih pravic (Varuh) navajala, da je bila zadnje tri mesece leta 2013 zaposlena pri delodajalcu, kjer je bila žrtev trpinčenja na delovnem mestu. Moč za prijavo kršitev na Inšpektorat RS za delo (IRSD) je zbrala šele po letu in pol. Najprej se je na IRSD obrnila z vprašanjem o dopustnosti vložitve prijave zoper bivšega delodajalca. V začetku oktobra 2015 je prejela odgovor (strokovno pomoč), na podlagi katerega je nato takoj vložila prijavo zoper bivšega delodajalca. Konec oktobra 2015 je prosila za odgovor, ki pa ga ni prejela. Zato se je marca 2016 obrnila na Varuha in prosila, da ji pomaga ugotoviti, kaj se je zgodilo z njeno prijavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

10 let subjektivitete zamejcev in izseljencev

Dejan Valentinčič, 22.12.2016

Uprava

Dejan Valentinčič, Pravna praksa, 49-50/2016Aprila letos je minilo deset let od sprejema Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Področni zakon je bil napovedan že v 5. členu Ustave. Dejstvo, da je bilo za sprejetje zakona in s tem za uveljavitev ustavne določbe potrebnih kar 15 let, kaže na odnos Republike Slovenije do petine slovenskega narodnega telesa, saj izven Slovenije namreč živi okoli 500.000 Slovencev. Ob deseti obletnici sprejetja zakona je pravi čas za pregled njegovega nastanka, ovrednotenje njegovih prvih deset let in predvsem oceno tega, kaj bi bilo treba v njem še nadgraditi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄49-50

Razžaljeni in ponižani funkcionarji, uradniki in javni uslužbenci

dr. Breda Mulec, 22.12.2016

Uprava

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 49-50/2016V Arhivu RS, kjer ležijo precej stari sodni spisi še iz časov Kraljevine Jugoslavije, se je pod oznako "tiskovne sodbe" nahajal tudi sodni spis razžaljenega in ponižanega Josipa Vidmarja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Financiranje občin

Avtor ni naveden, 8.12.2016

LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2016Sredstva solidarnostne izravnave in dodatne solidarnostne izravnave med občinami nimajo narave dotacij, ampak pomenijo ukrepe zakonodajalca za korigiranje objektivnih razlik med občinami. Ta sredstva so v celoti lastna sredstva občin in se za posamezno občino oblikujejo na podlagi z zakonom določenih meril. Zato ureditev primerne porabe po Zakonu o financiranju občin ne podreja občin državi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Predlog novele ZIntPK: Osebnostno primerna?

dr. Alma M. Sedlar, 8.12.2016

Uprava

dr. Alma M. Sedlar, Pravna praksa, 48/2016Predlog novele Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki bo v javni obravnavi do 30. decembra 2016, prinaša kar nekaj pomembnih novosti, pa tudi odprtih vprašanj. Vseh ne bom naštevala, upam pa, da bo predlog spodbudil strokovno razpravo v naslednjih tednih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Intrinzična vrednost socialne države: je že bilo napisano in odločeno

dr. Andraž Teršek, 8.12.2016

Ustavno sodišče

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 48/2016V predhodnih člankih na temo ustavnega načela socialne države in problema revščine, objavljenih v Objektivu, sem iz prepričanja utemeljil predlog, da politična oblast - v funkciji zaščite in razvoja socialne demokracije v Sloveniji - opredeli revščino kot protiustavni socialni položaj in življenjsko stanje za slehernega človeka: v smislu ustavne pravice do zaščite vsakega posameznika pred revščino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Domnevni dolg razlog za neizplačevanje priznane pravice iz javnih sredstev

Avtor ni naveden, 8.12.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2016Varuh je prejel pobudo z navedbo, da je bila pobudnici z odločbo centra za socialno delo priznana pravica do otroškega dodatka, vendar je pobudnica marca 2016 otroški dodatek brez pojasnila prenehala dobivati. Po iskanju informacij naj bi od centra za socialno delo dobila pojasnilo, da naj bi iz preteklosti obstajal dolg zaradi preveč izplačanih javnih sredstev. Kljub prošnjam, da se ji izda uradna specifikacija dolga oziroma celo odločba o dolgu, ki bi jo pobudnica lahko izpodbijala v primeru nestrinjanja z vsebino, je ni prejela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Italija pred ustavnim referendumom

Dejan Valentinčič, 1.12.2016

Ustavno sodišče

Dejan Valentinčič, Pravna praksa, 47/2016V Republiki Italiji bo v nedeljo, 4. decembra, potekal ustavni referendum, na katerem bodo državljani odločali o usodi t. i. reforme Renzi-Boschi, poimenovane po predsedniku vlade Matteu Renziju in ministrici brez listnice, pristojni za ustavne reforme in odnose s parlamentom, Marii Eleni Boschi. Ker bo reforma v primeru referendumske potrditve pomenila največjo spremembo političnega sistema sosednje Italije po letu 1948, ko je bila sprejeta zdajšnja Ustava, v prispevku poskušam kratko strniti njene ključne vsebinske poudarke in pomisleke nasprotnikov predlaganih sprememb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄47

Reforma pravne države

Miha Jesenko, 1.12.2016

Ustavno sodišče

Miha Jesenko, Pravna praksa, 47/2016Ali je o načelu pravne države sploh še mogoče povedati kaj novega, ko pa je bilo o tem napisanih že toliko knjig in strokovnih člankov, opravljenih že nič koliko strokovnih posvetov, posnetih že ogromno televizijskih oddaj? O tem sem razmišljal, ko sem hodil proti Cankarjevemu nabrežju 11 v Ljubljani, kjer je na Evropski pravni fakulteti 17. novembra potekala okrogla miza z naslovom To so rešitve krize slovenske pravne države, na kateri so vneto razpravljali dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in dr. Andraž Teršek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Beneška komisija in zvezdnato nebo: evropska diplomacija ustavnosti

dr. Andraž Zidar, 24.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 45-46/2016Mediji v zadnjem času omenjajo Beneško komisijo kot tisto mednarodno telo, ki preprečuje, da evropske države ne bi skrenile s poti demokracije in ustavne tradicije. Še posebno veljavo ji v zadnjem času daje dejstvo, da njena mnenja upošteva Evropska komisija znotraj novega okvira EU za krepitev načela vladavine prava. S tem pa mnenja in presoje Beneške komisije še pridobivajo na veljavi in vplivu. Tudi zato je treba bolj osvetliti pomen in področja njenega delovanja. Gotovo je k odločitvi Sveta Evrope, da svojo komisijo za demokracijo skozi pravo zasidra v Benetkah, pripomogla beneška republikanska tradicija. Ta je že v srednjem veku slovela po doslednem izvajanju ustavnega mehanizma zavor in ravnotežij (ita. il governo misto). Od tu izhaja tudi ime, pod katerim je komisija poznana v evropski in širši javnosti - Beneška komisija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Pitna voda: ustavna prepoved in ne pravica

dr. Matej Avbelj, 24.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 45-46/2016Rad pijem vodo, a še bolj mi je pri srcu pivo. Tisto ta pitno in ne nujno slovensko. Dolžnost pitja piva slovenskih proizvajalcev ne obstaja. Zato, ker piva še ni v Ustavi. Pravica do pitne vode pa je. Od prejšnjega tedna. In nad tem novim ustavnopravnim dosežkom slovenske politike in stroke je navdušena vesoljna Slovenija. Kako tudi ne? Pri vpisovanju pitne vode v ustavo smo vendar del evropske in svetovne avantgarde. Na to moramo biti nadvse ponosni. Zato tudi ne čudi, da ni bilo praktično nikogar, razen prof. dr. Marka Kambiča, ki bi si javno drznil biti proti. Ne proti pitni vodi, temveč proti njenemu vpisu v Ustavo. S tem uvodnikom se mu pridružujem iz vsaj petih razlogov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Nenačelnost Ustavnega sodišča RS

Tomaž Mavri, 24.11.2016

Ustavno sodišče

Tomaž Mavri, Pravna praksa, 45-46/2016Od Ustavnega sodišča kot vrhovnega varuha načel pravne države, zakonitosti in načela enakega varstva pravic bi lahko utemeljeno pričakovali, da bi svoje odločitve vselej ustrezno obrazložilo, kot to zahteva od podrejenih sodišč, katerih odločbe občasno razveljavi. Pa je temu res tako?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Varstvo človekovih pravic pred Evropskim sodiščem za človekove pravice in Sodiščem Evropske unije

Patricij Maček, 24.11.2016

Človekove pravice

Patricij Maček, Pravna praksa, 45-46/2016"Ne strinjam se z vami, vendar bi dal življenje, da bi svoje mnenje lahko izrazili tudi vi." S temi besedami, ki naj bi jih prvi izrekel François-Marie Arouet, je uvodni pozdrav na seminarju Varstvo človekovih pravic, ki je potekal 11. novembra na PF Univerze v Ljubljani, začel vrhovni sodnik Vladimir Horvat.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄45-46

Zaostanek pri plačilu šolnine ne sme biti razlog za zavrnitev izdaje potrdila o opravljenih študijskih obveznostih

Avtor ni naveden, 24.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2016Na Varuha se je obrnila študentka, ki je bila v zaostanku s plačilom šolnine. Pojasnila je, da se tega zaveda in da skuša pridobiti finančna sredstva za poplačilo vseh neplačanih obrokov. Zaradi neplačanih obveznosti pa ni mogla opraviti še zadnjih treh izpitov, zato je našla možnost za redni vpis v tretji letnik neke druge fakultete, s čimer bi se v prihodnje tudi izognila plačevanju šolnine. Zapletlo se je, ko je želela pridobiti potrdilo o opravljenih izpitih, ki ga je poleg drugih dokumentov potrebovala za vpis kot redna študentka. Predstavniki fakultete so ji pojasnili, da se je njihov upravni odbor odločil, da zaradi neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti potrdila ne more dobiti. Ali ima torej študentka pravico do omenjenega potrdila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Napačno vročanje odločitve o reviziji

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016Pobudnica se je na Varuha obrnila zaradi dolgotrajnosti odločanja o reviziji, ki jo je 24. septembra 2015 vložila sama v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 20. maja 2015, ker do 7. marca 2016 ni prejela odločitve sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

"Privatizirano" zbiranje dejstev in dokazov v upravnih postopkih - od učinkovitosti k ustavnosti

dr. Polonca Kovač, 17.11.2016

Uprava

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 44/2016Upravni postopki so eden ključnih procesov v javnem sektorju. V sklopu reform, ki se nanašajo na ta sektor zaradi gospodarske krize in drugih družbenih sprememb, je zato tudi racionalizacija upravnih postopkov. Te reforme so sicer nepopolne, ad hoc in bolj organizacijske kot pravne, saj se izvajajo le na določenih upravnih področjih in v zvezi s trenutnimi aktualnimi težavami pri izvajanju posameznih postopkov. Že tak pristop ni optimalen, saj je upravno razmerje, ki je predmet upravnega postopka, nujno pravno opredeljeno. Praviloma v tem razmerju oblast zaradi varstva javnega interesa posega v položaj ali omejuje pravice in pravne koristi zasebnikov, zato lahko pri pravnem urejanju teh posegov, da niso arbitrarni, temveč vnaprej opredeljivi in objektivizirani, govorimo o civilizacijski pridobitvi. Da bi bilo ravnanje upravnih organov v skladu z mednarodnopravnimi in ustavnimi garancijami, bi kazalo za t. i. privatizacijo upravnih postopkov pri njihovem izvajanju določiti splošna vodila. Nasploh bi bilo treba celovito prenoviti slovenski Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) in po vzoru priprave upravne zakonodaje EU vnesti možnosti in mejne pogoje za različne oblike privatizacije v postopkih v ta zakon, kar bi omogočilo sistemske in pravno predvidljive rešitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Zaostanki pri reševanju pritožb

Irena Vovk, 17.11.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 44/2016Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer pogosto prejema pobude posameznikov, ki očitajo dolgotrajno odločanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o pritožbah, vloženih zoper odločbe, izdane v zadevah uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Ker je prepričana, da dolgotrajni zaostanki spodkopavajo pravno in socialno državo, je v Letnem poročilu za leto 2015 ( http://www.varuh-rs.si/fileadmin/user_upload/pdf/lp/LP2015_VARUH.pdf priporočila, naj ministrstvo pripravi program odprave zaostankov in ga javno objavi, nato pa tekoče spremlja njegovo uresničevanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Neplačniki stroškov za vrtec bi bili ob točke za sprejem naslednjega otroka

Avtor ni naveden, 17.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 44/2016Na Varuha se je obrnila predstavnica vrtca in navedla, da se vrtci ukvarjajo z vedno večjo finančno stisko, ki je tudi posledica neplačevanja stroškov za izvajanje programov, kar se dogaja vse pogosteje. Izterjava teh stroškov prek sodišča je zamudna in neučinkovita. Zato v vrtcu razmišljajo o dopolnitvi kriterijev Pravilnika o sprejemu otrok v vrtec (Pravilnik) z dodatnim kriterijem, ki bi omogočal odšteti določeno število točk staršem, ki imajo neporavnane obveznosti do vrtca. Ali bi bil tak dodatni kriterij kakorkoli lahko sporen z vidika spoštovanja človekovih pravic?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Izzivi za ustavno sodstvo tudi po 25 letih

dr. Jadranka Sovdat, 17.11.2016

Ustavno sodišče

dr. Jadranka Sovdat, Pravna praksa, 44/2016Ustavno sodstvo se je v Sloveniji začelo pred več kot 50 leti. Ustanovitev ustavnih sodišč v nekdanji državi s sistemom enotnosti oblasti, ki ni delovala po načelih demokratične pravne države, je bila svojevrsten paradoks. Enak paradoks je bilo to, da je nekdanje zvezno ustavno sodišče skupaj z avstrijskim, italijanskim in nemškim (zveznim) ustavnim sodiščem leta 1972 ustanovilo Konferenco evropskih ustavnih sodišč. Danes so v njej povezana vsa ustavna in najvišja sodišča evropskih držav, ki izvršujejo (tudi) ustavnosodno presojo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je bilo v polnopravno članstvo Konference sprejeto leta 1994, potem ko je z odločitvami prepričalo združenje, da je popolnoma neodvisno pri izvrševanju svoje ustavne vloge. Neodvisnost ustavnega sodišča ni le funkcionalna in organizacijska, temveč je nujno tudi finančna. To je še posebej pomembno v razmerju do izvršilne oblasti. Kot kažejo izkušnje, to pri nas še zdaleč ni samoumevno, čeprav gre za nekaj, kar bi po 25 letih državnosti že moralo biti sestavni del splošnega vedenja o ustavnih temeljih državne ureditve in položaju centralnih nosilcev državne oblasti. Naj ilustriram. Ustavno sodišče mora v času, ko to pišem, za nakup stvari, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih pristojnosti, pridobiti soglasje Vlade, čeprav so ta sredstva za njegovo delo zagotovljena v proračunu za leto 2016, ki ga je sprejel Državni zbor. Primer kaže, da je s predpisi, ki kaj takega dopuščajo, ustavnopravno nekaj hudo narobe. Ustavno sodišče je več kot naveličano iz leta v leto opozarjati, da to ni v skladu z njegovo ustavno zagotovljeno (finančno) neodvisnostjo. Bo to javno opozorilo zaleglo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄44

Nastanitev mladoletnikov brez spremstva v javnih dijaških domovih

dr. Anida Sarajlić, 17.11.2016

Uprava

dr. Anida Sarajlić, Pravna praksa, 44/2016Vlada je na svoji zadnji seji pred letošnjim poletnim premorom sprejela precej pomembne sklepe, ki se nanašajo na nastanitve mladoletnikov brez spremstva. Sprejeti sklepi, s katerimi se rešuje trenutna sistemska luknja na zakonodajnem področju notranjih, socialnih in družinskih zadev, so plod zahtevnega usklajevanja med bistvenimi resorji. Gre za pilotni projekt, ki ga bo koordiniralo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za socialne zadeve, ter ministrstvom, pristojnim za izobraževanje. Projekt bo trajal vse do sprejetja ustreznih zakonskih podlag za nastanitev mladoletnikov brez spremstva, vendar najdlje eno leto. V vladnem sklepu sta izbrana dva dijaška domova za nastanitev 28 mladoletnikov brez spremstva z možnostjo, da se lahko v primeru večjega števila take skupine otrok z vladnim sklepom določijo dodatni dijaški domovi za njihovo nastanitev. S sklepom je predvideno sprejetje vsebine strokovnega dela z mladoletniki brez spremstva, pravil njihovega bivanja v dijaških domovih in stroškovnikov nastanitve ter strokovnega kadra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Vpogled v Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020

dr. Nejc Brezovar, 10.11.2016

Uprava

dr. Nejc Brezovar, Pravna praksa, 43/2016Po skoraj dveh letih javne razprave je Vlada 29. septembra 2016 sprejela besedilo Strategije razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020. To je prvi tovrsten strateški dokument s področja lokalne samouprave, sprejet v Republiki Sloveniji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Zaradi nevednosti o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi izgubila pravico do nadomestila za primer brezposelnosti

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila mlada mati, ki ji je delodajalec takoj po končanem porodniškem dopustu odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Ker Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta, je Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) zavrnil njeno vlogo za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Ne pobudnica ne delodajalec z določbo ZDR-1 nista bila seznanjena, zato nista vedela, da je odpoved nezakonita. Pobudnica je prišla na ZRSZ šele po preteku roka za vložitev tožbe zoper odpoved. Pobudnica je navajala, da želi delodajalec napako nekako popraviti tako, da bi bila upravičena do nadomestila. Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) v 63. členu določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji, in da se kot tak šteje tudi delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva. Varuh je že leta 2012 sprejel mnenje, da je ta določba neustrezna, če delavci z njo niso ustrezno seznanjeni. Velja, da nepoznavanje prava škoduje. Vendar pa ob predpostavki, da v upravnem postopku obstaja načelo varstva pravic strank, ni sprejemljivo, da se vse breme preloži na delavca, ki je že tako prikrajšan z izgubo zaposlitve. Varuh je že v Letnem poročilu za leto 2012 Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagal, naj zadevo uredi drugače, in sicer v korist delavcev. Ureditev je do danes žal ostala nespremenjena, saj je mnenje ministrstva drugačno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄43

Pozitiven razplet primera Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidki - primer slabe prakse Eko sklada

Avtor ni naveden, 10.11.2016

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 43/2016V Letnem poročilu Varuha za leto 2015 in na spletni strani (ter v PP, št. 36-37/2015) je bil objavljen primer Odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidki - primer slabe prakse Eko sklada.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 6 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(136)

Leto objave

< Vsi
2016(136)
> Januar(10) > Februar(8) > Marec(20) > April(10) > Maj(8) > Junij(11) > Julij(11) > Avgust(12) > September(9) > Oktober(12) > November(14) > December(11)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.1. USTAVNA UREDITEV 1.2. ORGANI REPUBLIKE SLOVENIJE 1.3. OBRAMBA IN ZAŠČITA 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtorji

A B C ĆČD ĐE FG H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov