Literatura

Stran 1 / 9 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 208)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2017⁄49-50	Evropska unija spodbuja zakonodajno sled dr. Albin Igličar, 21.12.2017 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Uprava
	dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 49-50/2017Septembra 2017 je Evropski parlament sprejel Resolucijo o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah Evropske unije (v nadaljevanju Resolucija o preglednosti). Navedeni dokument posveča veliko pozornosti tudi zakonodajni sledi, v smislu seznama stikov, ki so jih imeli poslanci z zastopniki interesov oziroma lobisti. Ta seznam naj bi bil priložen vsakemu zakonodajnemu predlogu. S tem namenom je predlagan poseben obrazec, "ki ga bodo pri pripravi prostovoljne uporabe zakonodajne sledi uporabljali vsi poročevalci in pripravljavci mnenj ter v njem navedli, s katerimi zastopniki interesov in organizacijami so se posvetovali" (1. točka). S temi podatki bo obogaten t. i. "register za preglednost", ki naj bi vodil k večji transparentnosti pri delu organov Evropske unije.
Pravna praksa, 2017⁄49-50	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 21.12.2017 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017 14. december - predlog zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, - predlog zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu, - predlog
Pravna praksa, 2017⁄49-50	Vlada RS Avtor ni naveden, 21.12.2017 Vlada
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 160. redni seji (13. december 2017): - predlog zakona o nepremičninskem posredovanju, - predlog zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, - predlog zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi pr
Pravna praksa, 2017⁄49-50	Ustavnopravni "z dežja pod kap" Andraž Beguš, 21.12.2017 Splošni državni akti, simboli in prazniki
	Andraž Beguš, Pravna praksa, 49-50/2017Nameravana sprememba 57. člena Ustave, ki očitno ne bo uspela in s katero naj bi se zagotovil ustavnopravni okvir za različno obravnavo javnih ter zasebnih šol na področju javnega financiranja osnovnošolskega izobraževanja, je med drugim tudi posledica tega, da je Ustavno sodišče (tudi) v zadevi U-I-269-12 po mojem mnenju povsem zgrešeno ustavnopravno interpretiralo omenjeni člen.
Pravna praksa, 2017⁄49-50	Javna obsodba - fizičnega - nasilja nad sodnikom VS Teršek Andraž, Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 21.12.2017 Splošni državni akti, simboli in prazniki, Človekove pravice
	dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar-Černič, Pravna praksa, 49-50/2017Podpisani smo bili med naslovniki spodnjega pisma. Njegova vsebina govori sama zase. A jo spodaj naslavljava tudi s svojo izjavo - protestno.
Pravna praksa, 2017⁄49-50	Sanjal sem razpravljanje med ljudmi - in pravniki dr. Andraž Teršek, 21.12.2017 Splošni državni akti, simboli in prazniki
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 49-50/2017Vtis je nespremenjen in se krepi: veliko ljudi rado govori in komentira, pripisuje in etiketira (predalčka), kritičarsko besediči, kriči in grozi. Veliko si jih želi tudi odločati in odrejati. Manj jih presoja. Manj jih bere in misli. Manj jih zmore in želi razpravljati. Manj jih uspe, zmore in želi poslušati. Manj jih pozorno in osredotočeno bere in analizira. Študira. Tako ni samo na javnih forumih, ki dopuščajo anonimnost. Tudi ne samo na "obrazni knjigi" (Facebooku), ki k temu nagovarja in zagotavlja ravno pravšnji psihološki občutek samonadzora posameznika nad razkrivanjem svoje identitete in vsebino izrazov, da zadeva deluje kot plaz vseh in vsega, kar se porodi v človeških možganih in s tipkanjem vstopi v virtualno psevdoresničnost. Postfaktičnost. Podejstvenost. Proces redko deluje kot nekaj dobrega in obče koristnega. Če že, v najboljši meri kot ventil, izpuh, o katerem je govoril in pisal že T. Erskine: pogledi, prepričanja in strasti ljudi so kot podtalni ogenj, ki slej ko prej izbruhne, če je potlačen pod površje z oblastnim prisiljevanjem ljudi k molku. A s tem - s to obliko ideologije in verujoče preslepitve glede svobode - se nikakor ne bi smeli zadovoljiti. Obstoječa družbena realnost je pravilnost predvidevanja potrdila.
Pravna praksa, 2017⁄49-50	Nezdružljivost funkcij za preprečevanje konflikta interesov Avtor ni naveden, 21.12.2017 Splošni državni akti, simboli in prazniki, DENACIONALIZACIJA IN LASTNINJENJE
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/20171. Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti četrte alineje tretjega odstavka 10.a člena Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije se zavrnejo.
Pravna praksa, 2017⁄49-50	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 21.12.2017 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah Zakona o financiranju občin (ZFO-1C) (Ur. l. RS, št. 71/17) - veljati začne 1. januarja 2018. 2. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819) (Ur. l. RS, št. 71/1
Pravna praksa, 2017⁄48	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 14.12.2017 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017 5. december - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 7. december - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o političnem dialogu in sodelov
Pravna praksa, 2017⁄48	Druga novela Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije dr. Roman Lavtar, 14.12.2017 Splošni državni akti, simboli in prazniki
	dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 48/2017Dne 11. novembra 2017 je začela veljati novela Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije (ZGMRS-B), ki spreminja način izračunavanja deleža dohodnine, ki pripada Mestni občini Ljubljana (MOL) kot glavnemu mestu Republike Slovenije. Razlog za drugo spremembo zakona je bila nespretna dopolnitev določbe v letu 2009, s katero je bila normirana pravica Mestne občine Ljubljana, da zaradi dokazano večjih stroškov delovanja pri izvrševanju nalog glavnega mesta občina od države prejema letno kompenzacijo. Zakaj je bil prvi poskus ponesrečen? Ker je nomotehnično v besedilu zakona napačno določil višino zneska, hkrati pa predpisal, da se vsaka štiri leta ta znesek izračunava po formuli, ki jo določa vladna uredba. Nespretna formulacija je bila posledica dopolnjevanja predloga predpisa v zadnji fazi obravnave v Državnem zboru Republike Slovenije, pri izvrševanju pa je ta določba povzročala precejšnje težave.
Pravna praksa, 2017⁄48	Nujna pravna ureditev zaščite žvižgačev Toni Tovornik, 14.12.2017 Človekove pravice
	Toni Tovornik, Pravna praksa, 48/2017Na okrogli mizi z naslovom Žvižgači - varuhi javnega interesa so govorci pretekli teden razpravljali o pravni zaščiti žvižgačev.
Pravna praksa, 2017⁄48	Vlada RS Avtor ni naveden, 14.12.2017 Vlada
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 159. redni seji (7. december 2017): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih financah, - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni
Pravna praksa, 2017⁄48	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 14.12.2017 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2S) (Ur. l. RS, št. 69/17) - velja od 9. decembra, uporabljati se začne 1. januarja 2018. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih
Pravna praksa, 2017⁄48	(Nujna) podpora ohranitvi in razvoju Celice dr. Andraž Teršek, 14.12.2017 Splošni državni akti, simboli in prazniki
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 48/2017V Sloveniji je verodostojnih bralcev Ustave, mislecev ustavnosti in njenih varuhov vse manj. Redno sodstvo pač in žal to vlogo opravlja le formalno. Vsekakor pa to ni drža politične javne oblasti - državne, mestne ali lokalne. Izjeme samo statistično potrjujejo pravilo. Med oblastnimi institucijami takšno družbeno vlogo dejansko opravlja le še Ustavno sodišče. Kot državo in družbo nas zaznamuje usodno pomanjkanje volje in zmožnosti, da bi Ustavo in ustavnost, njune temeljne koncepte, načela in pravila, sploh razumeli. Celo tiste, ki so razumljivo zapisani v Ustavo in jih je mogoče razlagati in razumeti kar dobesedno. Kaj šele da bi razumeli politično teorijo in filozofijo, od Aristotela dalje. Demokracija, etika in politika so za to družbo in za ta čas le še vsebine izpraznjene besede.
Pravna praksa, 2017⁄48	Tujca več kot štiri ure po pridržanju ostala v prostorih za pridržanje Avtor ni naveden, 14.12.2017 Človekove pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2017Varuh človekovih pravic (Varuh) je pri kontrolnem obisku Policijske postaje Ptuj (PP Ptuj) v okviru Državnega preventivnega mehanizma (DPM) zaznal zadržanje dveh tujcev, ki sta bila pridržana od 18. marca 2017 od 10.25 do 20. marca 2017 do 8.57, ko je bilo pridržanje zaključeno. Tujca sta po zaključku pridržanja ostala nameščena v istem prostoru, kjer sta bila pridržana pred tem, še več kot štiri ure, in sicer do 13.37.
Pravna praksa, 2017⁄47	Izsiljevanje dr. Ciril Ribičič, 7.12.2017 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice
	dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 47/2017Tisto leto, ko sem hodil na seje v Benetke na lastne stroške, slovenska vlada ni plačevala prispevka Slovenije za delovanje Beneške komisije. Takrat ni nihče opazil tega maščevalnega manevra premiera, ker ni uspel zamenjati predstavnikov Slovenije v Beneški komisiji. Danes je drugače, ker tokrat ena od držav, ki prispevajo največ v proračun Beneške komisije (večji delež, kot jim pripada po merilih, ki veljajo za druge države), grozi, da ne bo plačevala prispevka za delo Sveta Evrope. To ni dobra novica za Svet Evrope in za Evropejce, ki ESČP vidijo kot poslednje zatočišče, kadar jim njihova država krši pravice in temeljne svoboščine. Ruska federacija, ki je izgubila glasovalne pravice v Svetu Evrope zaradi zasedbe Krima, pravi, da bo zopet postala redna plačnica šele takrat, ko bo Svet Evrope ukinil sankcije in bodo člani parlamentarne skupščine iz Rusije lahko enakopravno odločali z drugimi.
Pravna praksa, 2017⁄47	Vladavina prava v primežu boja za moč Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 7.12.2017 Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice
	dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič, Pravna praksa, 47/2017Vladavina prava skoraj trideset let po demokratizaciji v srednji in vzhodni Evropi še vedno ni zaživela v polni meri. Še vedno je predmet vsakokratnih interesov "nouveau riche" tranzicijskih elit, ki jo razlagajo kot varstvo svojih zasebnih, prepogosto finančnih, interesov. Institucije Evropske unije in Sveta Evrope so ob vstopu držav srednje in vzhodne Evrope pričakovale, da bodo lahko svoje liberalne vrednote enostavno preslikale v institucije tamkajšnjih novonastalih liberalnih demokracij. A kot nazorno kažejo dogodkih zadnjih let, so podcenjevale moč in predvsem odpor lokalnih elit zoper liberalne vrednote, kot so vladavina prava in varstvo človekovih pravic. Kakšen je torej vpliv evropskih institucij na vladavino prava v srednji in vzhodni Evropi?
Pravna praksa, 2017⁄47	Ustavnopravna ocena možnih - ali verjetnih - pogojev v javnih razpisih dr. Andraž Teršek, 7.12.2017 PRORAČUN, Ustavno sodišče
	dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 47/2017Nedavno sem se, po načrtovanem naključju in z zunanjo spodbudo, lotil razmišljanja o ustavnopravno pravilni umestitvi razpisnih pogojev za možne prijavitelje na javne razpise; tiste, ki jih razpiše Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Poudarek sem namenil splošnemu in načelnemu vprašanju vsakokratne skladnosti teh pogojev z načeloma sorazmernosti in enakopravne obravnave pravnih subjektov. Pred tem so mi verodostojne osebe, ki se po službeni dolžnosti ukvarjajo s to temo, pojasnile, daprijavitelji v javnih razpisih večkrat obidejo ali poskušajo obiti določila javnih razpisov in razpisne pogoje. Zato se pristojno ministrstvo stalno sooča z izzivom, pred časom naslovljenim nanj tudi v obliki priporočila Državnega pravobranilstva RS, da smiselno popravi ali na novo oblikuje določila javnih razpisov, ki zadevajo upravičenost in sposobnost prijaviteljev, da se pravilno in uspešno prijavijo na javne razpise. Ministrstvo pri tem zasleduje legitimni cilj, da poskusi preprečiti kandidiranje na javnih razpisih tistim subjektom, ki želijo/se trudijoobiti splošne pogoje javnih razpisov ter tako pridobiti sredstva proračuna Republike Slovenije in namenska sredstva EU.
Pravna praksa, 2017⁄47	Občinsko (ne)poznavanje okoljske zakonodaje Avtor ni naveden, 7.12.2017 Človekove pravice, Varstvo okolja
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2017Varuh človekovih pravic (Varuh) posebno pozornost namenja področju sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov, saj meni, da to zagotavlja legitimnost sprejetih odločitev in da je izhodišče za sprejem kakovostnih in učinkovitih predpisov. Eno izmed področij, na katerih sprejete odločitve in predpisi zadevajo širšo skupnost, je tudi področje posegov v okolje.
Pravna praksa, 2017⁄47	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 7.12.2017 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2017 22. november - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, - predlog zakona o spremembah Zakona o dohodnini. 24. november - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo. 27. november
Pravna praksa, 2017⁄47	Dvojna zloraba prava Avbelj Matej, Teršek Andraž, Toplak Jurij, 7.12.2017 Splošni državni akti, simboli in prazniki, Ustavno sodišče
	dr. Matej Avbelj, dr. Andraž Teršek, dr. Jurij Toplak, Pravna praksa, 47/2017 Kršitev ustavnosti in teptanje ustavne demokracije v državnem zboru Pred dnevi smo trije profesorji ustavnega prava javno opozorili, da v ustavni demokraciji večina poslancev, ki po preštetju predstavlja 2/3 poslancev v parlamentu, že samo in zgolj zato, ker pač gre za 2/3
Pravna praksa, 2017⁄47	Vacatio legis je (ali bo) mimo Avtor ni naveden, 7.12.2017 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2017 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o voznikih (ZVoz-1A) (Ur. l. RS, št. 67/17) - veljati začne 14. decembra. 2. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Sp
Pravna praksa, 2017⁄47	Vlada RS Avtor ni naveden, 7.12.2017 Vlada
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2017 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 157. redni seji (23. november 2017): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na tonažo, - Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in rib
Pravna praksa, 2017⁄45-46	Detektivi za spremembo zakonodaje Toni Tovornik, 23.11.2017 Uprava
	Toni Tovornik, Pravna praksa, 45-46/2017V Sloveniji je okoli 90 detektivov, vsaj še enkrat toliko pa je oseb, ki opravljajo detektivsko dejavnost brez licence. Dokazi, ki jih zberejo osebe brez licence, na sodišču niso veljavni.
Pravna praksa, 2017⁄45-46	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 23.11.2017 Državni zbor in državni svet
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 45-46/2017 16. november - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, - predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o lekarniški dejavnosti. 17. november - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, - predlo
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 9 \| Naslednja >>