O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 15
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 354)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄30-31

Bomo v Sloveniji dobili 11 pokrajin?

Urša Ravnikar Šurk, 22.8.2019

LOKALNA SAMOUPRAVA

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 30-31/2019Člen 143 Ustave RS ureja povezovanje občin v pokrajine zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena. Tudi Zakon o lokalni samoupravi se sklicuje na pokrajine, vendar te zaradi političnih nesoglasij niso bile nikoli ustanovljene.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Osebni podatki kandidatov na lokalnih volitvah

Sonja Strle, 7.2.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, LOKALNA SAMOUPRAVA

Sonja Strle, Pravna praksa, 5-6/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede dopustnosti objave osebnih podatkov kandidata na lokalnih volitvah. Ali sme občinska volilna komisija javno objaviti osebne podatke brez predhodnega obvestila kandidata, na katerega se nanašajo osebni podatki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄32

Novosti pri sofinanciranju občin na narodnostno mešanem območju

dr. Roman Lavtar, 30.8.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 32/2018S 1. januarjem 2018 je začela veljati novela Zakona o financiranju občin (ZFO-1C), ki je med drugim spremenila tudi način sofinanciranja uresničevanja pravic avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti v občinah. Položaj obeh narodnih skupnosti sicer sistemsko ureja Zakon o samoupravnih narodnih skupnostih (ZSNS), ki določa tudi način njunega financiranja. Zakon, ki ureja financiranje občin, pa občinam, kjer prebivata narodni skupnosti, daje pravico do dodatnega financiranja iz državnega proračuna. Novi 20. člen ZFO-1C vsebuje tri novosti glede sofinanciranja občin, v katerih bivata italijanska in madžarska narodna skupnost: opredeljuje konkretno višino sredstev za ta namen, določeno v razmerju do skupne primerne porabe občin; zahteva, da vlada z uredbo uveljavi kriterije za določitev višine sredstev, ki pripadajo posamezni občini; tretja novost pa je, da se občinske manjšinske organizacije odslej lahko sofinancirajo neposredno ali posredno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Sprememba zakona o lokalni samoupravi

dr. Roman Lavtar, 21.6.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 24-25/2018Z 11. majem je začela veljati novela Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-S). Z novelo je odpravljena neustavnost glede možnosti pridobitve lastnosti reprezentativnosti združenja, odpravlja se tudi omejitev nabora nalog, ki jih na svete ožjih delov občin prenesejo občine, poenostavljen je postopek ustanavljanja zvez občin kot oblike medobčinskega sodelovanja, spremenjeni sta ureditev lokalnega naknadnega referenduma in ureditev občinskega odvetništva. Z novelo pa se tudi spodbuja uvedba participativnega proračuna kot instrumenta sodelovanja prebivalcev pri odločanju. ZLS se je z vključitvijo te novele uskladil tudi s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, referendum in ljudsko iniciativo, ter predpisoma, ki urejata splošni upravni postopek in državno odvetništvo. Zdi se, da si posebno pozornost zaslužijo predvsem tri od naštetih novosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄19

Posodobitev Zakona o lokalni samoupravi

Urša Ravnikar Šurk, 17.5.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 19/2018Več kot eno leto po odločbi Ustavnega sodišča je v veljavo stopila novela Zakona o lokalni samoupravi. Poudarek daje združevanju in reprezentativnosti občin.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄3-4

Sprememba Zakona o financiranju občin

dr. Roman Lavtar, 25.1.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 3-4/2018S 1. januarjem 2018 je začela veljati novela Zakona o financiranju občin (ZFO-1C). Če strnemo, prinaša novela dve ključni spremembi: spremembo uteži za razdelitev sredstev med občinami in bolj natančno določen postopek oblikovanja višine povprečnine, ki je podlaga za razdelitev. Pri spremembi uteži gre za prilagoditev računske enačbe demografskim gibanjem v občinah tako, da povečuje težo prebivalcev, mlajših od 6 let in starejših od 75 let. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo občine z večjim številom prebivalcev, ki sodijo v ti dve kategoriji, prejele nekoliko več sredstev kot doslej, saj imajo z njimi dokazano večje stroške. Pri postopku določanja višine povprečnine, ki pripada posameznemu prebivalcu, pa je izrecno določeno, da se upoštevajo makroekonomske okoliščine državnih financ in s tem fiskalno pravilo. Poleg teh dveh sprememb prinaša novela ZFO-1C še nekatere druge, od katerih velja izpostaviti spremembo pogojev za sofinanciranje skupnih občinskih uprav. Podrobneje o tem v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄1

Spremenjeni Zakon o lokalnih volitvah

dr. Roman Lavtar, 11.1.2018

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 1/2018Sredi decembra 2017 je začela veljati novela Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-J), ki spreminja doslej uveljavljen način določanja datuma glasovanja na vsakokratnih rednih lokalnih volitvah. Zakonodajalec se je ob sprejemu zakona leta 1994 zgledoval po ureditvi, ki velja za volitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije: v 25. členu je določil gibljiv datum, v razponu med ne prej kot dva meseca in ne pozneje kot zadnjo nedeljo ali drug dela prost dan pred potekom štirih let od prejšnjih rednih volitev v občinske svete. Navidezno ustrezna rešitev je povzročila, da je datum rednih lokalnih volitev drsel nazaj, zato so bile vsake redne lokalne volitve na zgodnejši datum. Redne lokalne volitve bodo odslej vedno na tretjo nedeljo v novembru, prvič letos 18. novembra. Poleg te spremembe, ki je bila povod za poseg v zakon, prinaša novela še nekaj drugih novosti, o katerih pišem v nadaljevanju, nobena pa ne posega v volilni sistem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄33

Pristojnost mestnih občin za vodenje registra upravnikov stavb

dr. Miloš Senčur, 7.9.2017

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Miloš Senčur, Pravna praksa, 33/2017Senat Vrhovnega sodišča RS je v revizijskem postopku o pomembnem pravnem vprašanju, kdo je pristojen za vodenje registra upravnikov stavb, zaradi zmotne razlage materialnega prava sprejel povsem napačno stališče. V sodbi v zadevi X Ips 313/2014 z dne 15. februarja 2017 je namreč izhajal iz temeljne podmene, da gre pri nalogi vodenja registra upravnikov stavb (ter pri izdajanju odločb o izbrisu starega upravnika in vpisu novega upravnika v register), ki jo opravljajo mestne občine, za preneseno pristojnost v smislu drugega odstavka 140. člena Ustave RS. Ker je navedeno izhodišče napačno, so napačni tudi izrek in nosilni razlogi obrazložitve sodbe. Odločitev senata Vrhovnega sodišča pa obenem pomeni nedopusten poseg v ustavno načelo o zagotovitvi lokalne samouprave in položaj mestnih občin, ki so ustavna kategorija. Če bi se člani senata podrobneje seznanili vsaj z eno referenčno odločbo Ustavnega sodišča RS, ki obravnava vprašanja v zvezi z izvirnim in s prenesenim delokrogom lokalne samouprave, do take sodbe ne bi moglo priti. Iura novit curia?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄26

Odpoved trajnega dolžniškega razmerja - uporaba komunalne infrastrukture - odpovedni rok

Avtor ni naveden, 6.7.2017

LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2017Vsak odpovedni rok mora biti tako kot čas, ki naj preteče, da bo pogodbeno razmerje prenehalo, opredeljen vnaprej, ali v pogodbi ali v zakonu, morebiti v siceršnjem (drugem) poslovanju strank oziroma okolice, sicer pa vsaj v podani odpovedi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄48

Financiranje občin

Avtor ni naveden, 8.12.2016

LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 48/2016Sredstva solidarnostne izravnave in dodatne solidarnostne izravnave med občinami nimajo narave dotacij, ampak pomenijo ukrepe zakonodajalca za korigiranje objektivnih razlik med občinami. Ta sredstva so v celoti lastna sredstva občin in se za posamezno občino oblikujejo na podlagi z zakonom določenih meril. Zato ureditev primerne porabe po Zakonu o financiranju občin ne podreja občin državi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄38

Trgovanje s smrtjo

mag. Robert Martinčič, 6.10.2016

Uprava, LOKALNA SAMOUPRAVA

mag. Robert Martinčič, Pravna praksa, 38/2016Nesporno je, da obstaja močan javni interes, ki od države zahteva varovanje določene civilizacijske ravni pri ravnanju z mrtvimi in ustrezno ureditev tega občutljivega področja. Vprašanje je, ali je Državni zbor (DZ), ko je 20. septembra 2016 sprejel Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej), temu sledil. ZPPDej bo nadomestil Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti ter o urejanju pokopališč (ZPPDUP) iz leta 1984. Čeprav je bil ZPPDUP sprejet v drugačni družbenoekonomski ureditvi, je imel dobre temelje, saj je v ospredje postavil javni interes, torej interes ljudi in lokalnih skupnosti. Novi ZPPDej pa v ospredje postavlja interes zasebnega kapitala. Pot do novega zakona je bila zelo dolga. Vlada je decembra 2015 pripravila Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPDej) (EPA 1139-VII), ki pri pogrebni dejavnosti kot gospodarsko javno službo opredeljuje le prvi prevoz, preostali večinski del pogrebne dejavnosti pa se izvaja na trgu. Zakonu nasprotuje vsa zainteresirana in strokovna javnost: vse tri skupnosti občin (SOS, ZOS in ZMOS), ZKG-GZS, Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS), Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in celo Zakonodajno-pravna služba DZ. Podpira ga samo Obrtna zbornica Slovenije, ker se pričakujejo zaslužki za njihove člane. DZ je 14. julija 2016 zakon sprejel, vendar je bil v Državnem svetu izglasovan odložilni veto. Kljub vsemu navedenemu nasprotovanju je 20. septembra 2016 DZ zakon ponovno potrdil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Med zakonsko ureditvijo in prakso upravljanja varnosti v lokalni skupnosti

Petra Posega, 19.8.2016

LOKALNA SAMOUPRAVA

Petra Posega, Pravna praksa, 31-32/2016Varnost je med najvišjimi vrednotami družbe, kar je v našem varnostnem izročilu že dolgo znano. Ob tem pa je presenetljivo, kar smo ugotovili tudi z raziskavo, na katero se v prispevku sklicujem, da v času perečih varnostnih izzivov ni zanimanja za sodelovanje in uresničevanje zakonskih obveznosti o zagotavljanju varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄24

Ali je župan lahko član organov vodenja ali nadzora?

Igor Vuksanovič, 16.6.2016

PRORAČUN, LOKALNA SAMOUPRAVA

Igor Vuksanovič, Pravna praksa, 24/2016• Ali je dopustno članstvo župana v upravi, nadzornem svetu ali upravnem odboru gospodarske družbe, javnega podjetja, zavoda, katerih ustanovitelj oziroma družbenik je občina?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Okoljske takse lokalnega pomena

Avtor ni naveden, 30.9.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2015Odlok o občinski taksi v Predjami se razveljavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Koper in Ankaran - financiranje občin

Avtor ni naveden, 30.9.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2015Prvi in drugi odstavek 30. člena Zakona o financiranju občin ter četrti odstavek 15.b člena in četrti odstavek 51.b člena Zakona o lokalni samoupravi niso v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Vloga občinskih inšpekcijsko-redarskih služb v problematiki neurejenih občinskih cest

Tomaž Kuralt, 23.7.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

Tomaž Kuralt, Pravna praksa, 29-30/2015Dolgoletno zanemarjanje problematike lastniško neurejenih občinskih cest (in javnih poti) se razpleta v smeri, po kateri se vsaj po mojem mnenju ne bi smelo. Državni in občinski organi ter sodna veja oblasti stojijo na nasprotnih bregovih, žrtve neodločne in neodzivne oblasti pa so lastniki zemljišč, po katerih potekajo z neustavnim odlokom o kategorizaciji občinskih cest sprejete kategorizirane ceste, ter uporabniki teh cest.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Financiranje občin - naloge občin se lahko določajo le z zakoni

Avtor ni naveden, 2.7.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 26/2015Tretji in četrti odstavek 6. člena, 11., 12., 13.a in 14. člen ter prvi odstavek 15. člena Zakona o financiranju občin niso v neskladju z Ustavo. Zahteva za oceno ustavnosti 23. člena Zakona o financiranju občin se zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Upravljanje javnih podjetij lokalnih skupnosti

Mužina Aleksij, Pohar Klemen, 9.4.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Aleksij Mužina, dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 14/2015Že odkar je Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN) v prehodnih določbah razveljavil tretjo alinejo 26. člena in 27. člen Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), ki sta urejala sprejemanje poslovnega poročila in imenovanje direktorja javnega podjetja, se postavlja vprašanje, kdo in kako je pristojen za upravljanje javnega podjetja, katerega ustanoviteljica je lokalna skupnost. Nejasno je namreč, ali je ZUKN posegel v ZGJS le glede javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, ali tudi glede javnih podjetij lokalnih skupnosti. Po nekaj letih negotovosti se zdi, da se je nedavno, šele leto in pol po prenehanju veljavnosti ZUKN, tehtnica dokončno prevesila v prid ene od možnih razlag obsega razveljavitve ZGJS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄13

Novosti pri ustanovitvi občinskega pravobranilstva

dr. Roman Lavtar, 2.4.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 13/2015Razprava o morebitnih ukrepih za znižanje stroškov občin se je začela že pred nekaj leti, konkretni vsebinski okvir pa je dobila s pripravo osnutka predpisa, s katerim naj bi v obliki omnibus zakona posegli v več različnih predpisov tako, da bi bodisi zmanjšali administrativne obremenitve občin bodisi povečali prihodke občin ali pa zmanjšali finančne obremenitve zaradi drugih subjektov, ki za občine izvajajo plačljive storitve. Prva različica takega zakona je bila napisana že v letu 2013, končno obliko pa je dobila v pogajanjih med vlado in združenji občin, ki so tekla med lanskim novembrom in januarjem letos. V februarju je bil tako sprejet Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), ki med drugim posega v enajst različnih predpisov, med drugim tudi v določbo Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), ki se nanaša na ustanovitev občinskega pravobranilstva. V nadaljevanju pojasnjujemo, zakaj je prav ta določba prelomna, saj utegne končno pripeljati do ustanovitve občinskih pravobranilstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Ali lahko (zgolj) učitelji parkirajo na šolskem dvorišču?

Igor Vuksanović, 9.10.2014

LOKALNA SAMOUPRAVA

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 39/2014• Ali si lahko učitelji v osnovni šoli na šolskem dvorišču s pomočjo zapornice uredijo brezplačno parkiranje?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Novosti pri izvedbi letošnjih rednih lokalnih volitev

dr. Roman Lavtar, 17.7.2014

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Roman Lavtar, Pravna praksa, 28/2014Priprave na izvedbo državnozborskih volitev so v polnem teku, zato bi lahko marsikdo prezrl dejstvo, da bodo letos zgodaj jeseni tudi redne lokalne volitve. Zato je zdaj primeren čas za opozorilo o nekaterih zakonodajnih novostih, ki so bile uveljavljene po zadnjih lokalnih volitvah leta 2010 i
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄3

Davek na nepremičnine - vidik občine

Nejc Zemljak, 23.1.2014

Poravnava davkov in prispevkov, LOKALNA SAMOUPRAVA

Nejc Zemljak, Pravna praksa, 3/2014>Davek na nepremičnine je uveljavljen. Poslan je sicer tudi v ustavno presojo, ampak pustimo času čas in se obnašajmo, kot da bo v taki obliki tudi ostal. Kaj je prinesel občinam?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Prenos komunalne opreme z investitorja na občino

Avtor ni naveden, 10.10.2013

LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 39/2013Pojasnilo DURS, št. 4230-181008/2013-2, 18. marec 2013 • Kdaj je prenos komunalne opreme z investitorja - davčnega zavezanca na občino dobava blaga, od katere je treba obračunati DDV? Če investitor gradi komunalno opremo na zemljišču, ki je v njegovi lasti, ali na zeml
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄38

Združevanje občin

dr. Ciril Ribičič, 3.10.2013

Uprava, LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 38/2013Večina sedanjih slovenskih občin je nastala, ne da bi bili upoštevani predpisani pogoji, ob političnem pritisku od zgoraj, pogosto tudi v nasprotju z referendumskimi izidi. Kljub temu ne bi bilo prav občin združevati na enak način. Zato je bil
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄36

Teritorialne spremembe slovenskih občin v kontekstu EU

dr. Iztok Rakar, 19.9.2013

LOKALNA SAMOUPRAVA

dr. Iztok Rakar, Pravna praksa, 36/2013V razpravah o teritorialnih spremembah slovenskih občin se pogosto kot zgled navaja nekatere evropske države. Namen tega prispevka je predstaviti dogajanje in izkušnje na tem področju na ravni EU, s poudarkom na nekaterih državah, ki so za slovenski primer najbolj zanimive.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 15 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(354)

Leto objave

2019(2) 2018(5) 2017(2) 2016(4)
2015(6) 2014(3) 2013(4) 2012(11)
2011(8) 2010(10) 2009(5) 2008(6)
2007(18) 2006(17) 2005(9) 2004(6)
2003(16) 2002(22) 2001(18) 2000(14)
1999(16) 1998(12) 1997(31) 1996(25)
1995(22) 1994(15) 1993(20) 1992(14)
1991(13)

Področja

< Vsi 1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 1.4. LOKALNA SAMOUPRAVA

Avtorji

A B CĆČD ĐEFG H I J K L M N OP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov