Literatura

Stran 1 / 158 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 3945)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄28-29	Kako izračunamo osnovno število dni letnega dopusta mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 18.7.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 28-29/2019Delavec prvi teden v mesecu dela šest dni, drugi teden tri dni, tretji teden pet dni in četrti teden štiri dni. Tako ponavlja vse leto. • Kako delodajalec pravilno izračuna, koliko letnega dopusta pripada delavcu?
Pravna praksa, 2019⁄28-29	Ali pripada višji regres tudi nekdanjim delavcem mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 18.7.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 28-29/2019Delodajalec je aprila delavcem izplačal 1.000 evrov regresa za letni dopust. Ker je bila uzakonjena ugodnejša davčna obravnava do višine 100 odstotkov povprečne plače, se je odločil, da bo junija delavcem izplačal še razliko regresa do tega zneska (cca. 700 evrov). Nekateri delavci so dobili izplačan sorazmerni del regresa, ker jim je delovno razmerje že prenehalo pred izplačilom prvega dela regresa.
Pravna praksa, 2019⁄28-29	Sepulchra legens memoriam perdam Janez Kranjc, 18.7.2019 Kultura in umetnost
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 28-29/2019Misel, ki bi se slovensko glasila "Z branjem nagrobnih napisov bom izgubil spomin", je vzeta iz Ciceronovega spisa Kato Starejši o starosti (Cato maior de senectute 21). Cicero ga je napisal, ko mu je bilo triinšestdeset let. V njem povzema namišljeni pogovor, ki ga je imel štiriinosemdesetletni Kato Starejši s Scipionom Emilijanom (185-129 pr. Kr.) in Gajem Lelijem (konzul leta 140 pr. Kr.). Oba sogovornika izražata občudovanje nad lahkotnostjo, s katero je Kato prenašal visoko starost.
Pravna praksa, 2019⁄28-29	Zmaga Sončnega kralja nad francoskimi "parlementi" in Veliki brat v Versaillesu mag. Urška Klakočar Zupančič, 18.7.2019 Pravoznanstvo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 28-29/2019V Evropi so v 15. in 16. stoletju vzniknila mesta, skupaj z njimi pa sta se širili obrt in trgovina. V družbi, v kateri je od srednjega veka prevladovalo naturalno gospodarstvo, se je kot menjalno sredstvo počasi uveljavljal denar. Meščanstvo si je izborilo sodelovanje pri vladarju in postalo njegov politični zaveznik pri prizadevanju, da bi zlomili moč fevdalcev. Zaradi razvoja novih vrst orožja in tehnik bojevanja je namesto stare fevdalne vojske v ospredje prihajala najemniška vojska poklicnih vojakov, ki jo je organiziral in financiral vladar. Da bi lahko pobral dovolj davkov, je potreboval močan uradniški aparat. Meščanstvo, najemniška vojska in uradniški aparat so slabili moč plemstva, ki je postajalo čedalje bolj odvisno od vladarja. Njegova oblast je postajala absolutna, neomejena. Zgled popolne absolutistične države konec 17. stoletja je bila Francija v času vladanja Ludvika XIV. (1638-1715, vladal 1643-1715).
Pravna praksa, 2019⁄28-29	Varovanje etosa pravne države dr. Rajko Knez, 18.7.2019 Splošni državni akti, simboli in prazniki
	dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 28-29/2019Izhodišče za pričujoči uvodnik na povabilo urednika je podati informacijo, da je Ustavno sodišče izdalo dve zbirki svojih odločb, namreč za leti 2017 in 2018, in se obenem odzvati na širšo sliko ustavnopravnih dimenzij dogajanja v državi. A naj pričnem z novima zbirkama, ki omogočata vsebinski vpogled v odločanje Ustavnega sodišča; gre za odločitve, ki so zaznamovale obe omenjeni leti. Predvsem leto 2018 je bilo zaznamovano z različnimi volilnimi in referendumskimi spori. Odločitve Ustavnega sodišča vzpostavljajo postopkovne in vsebinske ustavnopravne standarde v teh dveh najosnovnejših oblikah izvajanja demokracije. Sicer pa je Ustavno sodišče sprejelo precedenčna stališča o mnogih človekovih pravicah. Samo za ilustracijo: kar nekaj odločb zadeva svobodo izražanja tudi kot kritiko sodišč, odločili smo o svobodi veroizpovedi in verskem zakolu živali, o pravici do spoštovanja doma, o pravici do pietete in osebnostnih pravicah umrlih, o osebnem dostojanstvu, o varstvu ugleda politične stranke, osvetlili smo pogosto napačno razumevanje instituta koncesij pri opravljanju javne zdravstvene službe itd.
Pravna praksa, 2019⁄27	Odpoved delavca, poslana po e-pošti mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.7.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 27/2019Delavka je delodajalcu poslala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po e-pošti. • Ali je tako vročena odpoved začela učinkovati?
Pravna praksa, 2019⁄27	Odpravnina ob upokojitvi mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.7.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 27/2019Delavec je pri delodajalcu zaposlen zadnji dve leti. Pri njem je bil šest let zaposlen že prej, vendar sta med obema zaposlitvama, ko je bil delavec zaposlen pri drugem delodajalcu, minili dve leti. • Ali delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi?
Pravna praksa, 2019⁄27	V varstvo konkurence prihaja enotni postopek sankcioniranja Andrej Krašek, 11.7.2019 Varstvo konkurence, cene
	Andrej Krašek, Pravna praksa, 27/2019V Sloveniji je ostal pretežno neopažen sprejem direktive EU 2019/1 (direktiva ECN+). V njenih uvodnih ugotovitvah je ocena, da je uveljavljanje pravil o prepovedi zlorabe prevladujočega položaja in prepovedanih sporazumih v državah članicah preslabo. Med drugim zato, ker nacionalni organi nimajo ustreznih podlag za izrekanje učinkovitih denarnih kazni. Direktiva zato predvideva, da naj bi države članice zagotovile izrekanje kazni v okviru upravnih postopkov ali pa v okviru civilnih sodnih postopkov. Le dva tedna kasneje se je pojavil tudi predlog spremembe ZPOmK-1H, ki med drugim predlaga enotni postopek. Kritike tega predloga so bile dokaj ostre, utemeljene pa po moji oceni predvsem v tistem delu, kjer pripravljavci očitno niso upoštevali direktive ECN+. A vseeno, za slovenske potrošnike in tudi pravno prakso je pomembno, da bo najkasneje do 4. februarja 2021 bistveno reformiran postopek izrekanja globe zaradi omejevalnih ravnanj v varstvu konkurence.
Pravna praksa, 2019⁄27	Nekaj misli ob noveli ZKP-N dr. Saša Kmet, 11.7.2019 Kazenski postopek
	dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 27/2019Poletno in (pred)dopustniško obdobje je, zlasti na manjših sodiščih, čas prijetnega miru, v katerem se utrne kakšen trenutek tudi za (sicer pomembna) opravila, za katera v hektiki "običajnega" delovnika ni pravih priložnosti. Podpisani sem se v produktivni spokojnosti lotil motrenja sprejete novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki bo z izjemo spremenjene ureditve t. i. prikritih preiskovalnih ukrepov stopila v uporabo to jesen. Med javno razpravo o štirinajsti noveli ZKP sem tudi sam pristojnemu ministrstvu poslal dva skromna predloga sprememb, ki sem ju na podlagi praktičnih izkušenj kazenskega sodnika prve stopnje (in razgovorov s kolegi) ocenil za koristni, smiselni in smotrni.
Pravna praksa, 2019⁄27	Oportunitetni stroški državne lastnine dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 11.7.2019 Ostalo
	dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 27/2019Pred nekaj tedni je mimo nas neopazno zdrsnilo vprašanje, zastavljeno v Delu, ali je smiselno, da ima država v lasti dve televiziji: RTV Slovenija in Planet TV. "Obe delata z izgubo," je nadaljeval novinar in se vprašal, ali je upravičeno, da državljani dejansko financiramo dve televiziji. Obravnavana tema se je zaključila z odstopom direktorja Telekoma Slovenije kot krivca za neuspešen projekt druge državne televizije.
Pravna praksa, 2019⁄27	Osebnostne pravice športnikov in intelektualna lastnina Erik Kodrič, 11.7.2019 Varstvo človekovih pravic
	Erik Kodrič, Pravna praksa, 27/2019Na Pravni fakulteti v Ljubljani je 28. in 29. maja kot eden od dogodkov ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine potekala regionalna konferenca Intelektualna lastnina in šport, ki so jo organizirali Urad RS za intelektualno lastnino, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Društvo za športno pravo Slovenije. Domači in tuji strokovnjaki so predavali o vrednosti intelektualne lastnine, o vlogi intelektualne lastnine in pravicah na lastni podobi za športnike, o dvigu zavesti o pomenu spoštovanja pravic intelektualne lastnine v športu ter o izzivih in priložnostih za intelektualno lastnino in šport.
Pravna praksa, 2019⁄27	Enaintrideseti dan bolniške pri dveh delodajalcih mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.7.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 27/2019Delavec je hkrati zaposlen pri dveh delodajalcih: 20 ur na teden pri enem delodajalcu, pri katerem dela ob torkih, sredah in četrtkih, 20 ur na teden pa pri drugem delodajalcu, pri katerem dela ob ponedeljkih in petkih. Delavec je nastopil bolniški stalež. • Kako delodajalec izračuna 31. dan bolniškega staleža, ko njegovo breme preide na ZZZS?
Pravna praksa, 2019⁄26	Zdravništvo kot partner pri kreiranju zdravstvene zakonodaje dr. Radko Komadina, 4.7.2019 Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	dr. Radko Komadina, Pravna praksa, 26/2019Zadnja letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva (SZD) je obravnavala vpliv noveliranih zdravstvenih zakonov na kakovost in varnost zdravnikovega dela. S tem smo želeli javnost, predvsem pa oblikovalce zdravstvene politike opozoriti, da zadnje novele zakonov s področja zdravstva potrebujejo dopolnitve, ker ogrožajo varnost našega dela. Tudi Svetovno zdravniško združenje (WMA), katerega polnopravni član je SZD, opozarja, da nacionalni zdravstveni sistemi ne prenesejo voluntarističnega organizacijskega pristopa in da naj bodo harmonizirani z mednarodnim okoljem.
Pravna praksa, 2019⁄26	Izogibanje uporabi kolektivne pogodbe mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.7.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 26/2019Delodajalec je z "navadnim" delavcem sklenil t. i. individualno pogodbo o zaposlitvi, z namenom, da ga v razmerju z delavcem ne bi zavezovala kolektivna pogodba dejavnosti, saj določa, da ne velja za poslovodne delavce.
Pravna praksa, 2019⁄26	Et prudentia et iustitia officiis constat: officia praeceptis disponuntur Janez Kranjc, 4.7.2019 Ostalo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 26/2019Rek je vzet iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. 94, 33). V slovenskem prevodu bi se glasil "Pamet in pravičnost sta sestavljeni iz dolžnosti; dolžnosti pa razporejajo načela."
Pravna praksa, 2019⁄24-25	Ali se priprava na delo šteje v delovni čas? mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.6.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 24-25/2019Delodajalec je trgovsko podjetje. Delavci se morajo, preden pričnejo z delom, preobleči. To traja po pet minut ob pričetku in ob koncu delovnika.
Pravna praksa, 2019⁄24-25	Poplava predpisanih prekrškov v energetiki Domen Kodrič, 20.6.2019 Industrija in energetika, Prekrški
	Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Pravna praksa, 2019⁄24-25	Pošast z gradu Čachtice mag. Urška Klakočar Zupančič, 20.6.2019 Ostalo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 24-25/2019Legenda o grofici Bathory govori o tem, da je nekoč, ko je jezdila po gozdu, srečala sključeno starko z gubastim obrazom in brezzobimi usti. Grofičin konj se je prestrašil in odskočil, grofica pa je zavpila na starko, da je grda stara babura. Starka ji je rekla: "Pazi se, ker nekoč boš tudi ti stara in grda, kot sem jaz." Grofico so te besede pretresle, in ko se je vrnila v grad, je o dogodku povedala svoji služkinji Darvuliji. Ta je bila čarovnica in ji je rekla, da bo ohranila svojo mladost le, če se bo mazala s krvjo nedolžnih deklet. Kmalu zatem so se v okolici gradu Čachtice začeli dogajati zverinski umori mladih deklet, ki so bile pri grofici v službi. Sadistična mučenja in umori naj bi se dogajali več let, žrtev pa naj bi bilo več kot 600. Konec leta 1610 so grofico aretirali in "obsodili" na dosmrtni hišni zapor.
Pravna praksa, 2019⁄24-25	Pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe Patricija Kržan, 20.6.2019 Obligacije
	Patricija Kržan, Pravna praksa, 24-25/2019V pogodbenem pravu je uveljavljeno načelo relativnosti pogodbenih razmerij. To pomeni, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki in ima učinek za tretje osebe le izjemoma. Jasna posledica tega pravila je, da imata pogodbeni stranki vedno pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe. Problematično je vprašanje, ali imajo pravni interes tudi tretje osebe.
Pravna praksa, 2019⁄24-25	Spet o sorazmernem delu letnega dopusta mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.6.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 24-25/2019Delavcu je delovno razmerje prenehalo 14. maja. Delodajalec mu je za tekoče leto odmeril 25 dni letnega dopusta.
Pravna praksa, 2019⁄23	Odpravnina pri nizu pogodb za določen čas mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 13.6.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 23/2019Delavec je imel sklenjene tri neprekinjene pogodbe za določen čas. Prvo za čas treh mesecev zaradi povečanega obsega dela, drugo za čas treh mesecev zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca in tretjo za čas treh mesecev zaradi povečanega obsega dela. Po prvi pogodbi je imel mesečno plačo za polni delovni čas v višini 1.000 evrov bruto, po drugi 900 evrov bruto in tretji 1.200 evrov bruto. • Kako delodajalec pravilno izračuna višino odpravnine?
Pravna praksa, 2019⁄23	Emas non, quod opus est, sed quod necesse est; quod non opus est, asse carum est Janez Kranjc, 13.6.2019 Ostalo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 23/2019Avtor reka je Kato Starejši, Cenzor (234-149 pr. Kr.). Veljal je za zgled republikanskega Rimljana, ki se je odlikoval s svojo varčnostjo, osebnim pogumom, nepodkupljivostjo in predanostjo rimski tradiciji. Menil je, da lahko gospodarstvo posameznika ali države obstane le, če se zna vzdržati nesmiselnega trošenja. Njegov rek bi se po naše glasil: "Ne kupuj tistega, kar rabiš, temveč tisto, kar je nujno; kar ne rabiš, je drago, čeprav stane le en novčič."
Pravna praksa, 2019⁄23	Prenos denarnih sredstev pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi in izvršljiv evropski plačilni nalog mag. Sebastjan Kerčmar, 13.6.2019 Civilni sodni postopki
	mag. Sebastjan Kerčmar, Pravna praksa, 23/2019Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) že od uveljavitve določa, da se lahko pri izvršbah na denarna sredstva v gospodarskih zadevah pri organizacijah za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če je bil sklep izdan na podlagi verodostojne listine. V letu 2010 je bil z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-H) v tem smislu spremenjen tudi 46. člen zakona, ki je takšno ureditev razširil z gospodarskih na vse izvršilne naslove.
Pravna praksa, 2019⁄21-22	Nasledstvena pravica kastiljskih žensk ali kdo je tu nor? mag. Urška Klakočar Zupančič, 6.6.2019 Pravoznanstvo, Človekove pravice
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 21-22/2019V 15. stoletju se je spreminjala zgodovina. Končala se je stoletna vojna med Francijo in Anglijo; v Italiji se je iz Firenc v ostale dežele razmahnilo kulturno, umetniško, politično in znanstveno gibanje, znano pod imenom renesansa. Osmani so osvojili Konstantinopel, ki je bil še zadnji ostanek nekdaj velikega rimskega cesarstva. Katoliška cerkev je počasi drsela v krizo; v Španiji pa je močna ženska vladarica s soprogom uspela združiti dežele, izgnati Mavre in jude z Iberskega polotoka, osvojiti Granado in ekonomsko podpreti potovanje Krištofa Kolumba, pomorščaka iz Genove (1451-1506), proti novemu svetu. Ta izjemna ženska, pod katere vladavino je Španija postala najmočnejši igralec na evropskem parketu, je bila Izabela Kastiljska (1451-1504, vladala 1474-1504).
Pravna praksa, 2019⁄21-22	Volilni spor v postopku volitev v Državni svet Anže Kimovec, 6.6.2019 Državni zbor in državni svet
	Anže Kimovec, Pravna praksa, 21-22/2019Dne 14. decembra 2018 je bila objavljena odločba, v kateri je Ustavno sodišče RS (US) ugotovilo neustavnost 50. člena Zakona o državnem svetu (ZDSve) in naložilo Državnemu zboru (DZ), da navedeno protiustavnost odpravi v roku enega leta po objavi. V članku predstavim omenjeno odločbo in obravnavam predlog ureditve naknadnega volilnega spora (za volitve v Državni svet (DS)) - sistema sodnih oz. kvazisodnih mehanizmov, v katerem se po volilnem dnevu izpodbijajo volilna opravila in varuje volilna pravica.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 158 \| Naslednja >>