O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 162
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 4042)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Audendo virtus crescit, tardando timor

Janez Kranjc, 2.4.2020

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 13/2020Avtor reka je Publilij Sirec. V dobesednem slovenskem prevodu bi se glasil S tveganjem raste pogum, z odlašanjem strah. Ko se odločimo in tvegamo, nas ni strah, če pa pomišljamo in odlašamo z odločitvijo, se strah v nas krepi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Pravna analiza delovnopravnega položaja javnega uslužbenca in delavca

dr. Etelka Korpič Horvat, 2.4.2020

Delovna razmerja, Uprava

dr. Etelka Korpič-Horvat, Pravna praksa, 13/2020Prispevek vsebuje pravno analizo delovnopravnega položaja javnih uslužbencev, zaposlenih v državnih organih ter upravah lokalnih skupnosti (v nadaljevanju neposredni proračunski uporabniki - NPU), in javnih uslužbencev, zaposlenih v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter v drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti (v nadaljevanju: PPU), ter delavcev, z upoštevanjem posameznih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, določenih v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), in posebne ureditve v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU) ter v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS). Cilj analize je ugotoviti bistvene razlike v pravicah in obveznostih delovnih oziroma uslužbenskih razmerij med delavci in javnimi uslužbenci glede na pravnoorganizacijske oblike, v katerih so zaposleni, ter oceniti možnosti večjega poenotenja njihovega delovnopravnega položaja. Analiza ne vsebuje posebnosti ureditev posameznih pravic in obveznosti, določenih v navedenih zakonih ali določenih s področnimi zakoni, ki veljajo za javni sektor (Zakon o obrambi (ZObr), Zakon o policiji, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo, Zakon o zdravstveni dejavnosti in drugi), kot tudi ne pravic in obveznosti javnega uslužbenca, določenih v kolektivnih pogodbah, ki veljajo za javni sektor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Ženska, ki je postala faraon

mag. Urška Klakočar Zupančič, 2.4.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 13/2020Skoraj 200 let pred časom velikega faraona Ramzesa II. je oblast v rodovitni deželi ob Nilu prevzela ena najbolj uspešnih vladaric starega veka. Hačepsut (rojena 1508 pr. n. št., umrla 1458 pr. n. št., vladala od 1479 pr. n. št. do smrti) je bila hči faraona Tutmozisa I. (vladal od 1506 pr. n. št. do 1493 pr. n. št.) iz osemnajste dinastije, prestol pa si je uradno delila s svojim nečakom Tutmozisom III. (vladal od 1479 pr. n. št. do 1425 pr. n. št.). Celo obdobje svoje vladavine se je trudila, da bi ji priznali moč in božanskost, ki je šla njenim moškim prednikom. Zato se je dala upodabljati kot moški faraon, celo z značilno faraonsko brado. Po njeni smrti naj bi Tutmozis III. ukazal razbiti njene kipe in iznakaziti njene podobe ter napise. Hačepsutina vladavina je povzročila zmedo v dedni liniji zgodnje osemnajste dinastije in je med egiptologi danes znana kot "problem Hačepsut".
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Evropa, drugi svetovi in pravica do zamenljive baterije

mag. Sandi Kodrič, 2.4.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 13/2020Na straneh Pravne prakse srečujemo različna stališča do Evrope. Na eni strani so: stara mantra o "vse tesnejši zvezi med narodi Evrope", očaranost nad oceno, da ima že okoli 80 odstotkov naše zakonodaje svoj izvor v pravu EU, in tarnanje, da države članice pristojnosti za to ali ono "še niso prenesle na organe EU". Na drugi strani so opozorila, da uredbe EU postavljajo v zagato države članice (npr. o evropskem javnem tožilcu zaradi raznolikih kazenskopravnih ureditev), in razpravljanja o vzrokih in posledicah dejstva, da je Slovenija določeno potrošniško direktivo v svoj pravni red prenesla drugače kot neka druga članica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄13

Ali je zaprtje trgovine višja sila?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 2.4.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 13/2020Delodajalec je moral trgovino na podlagi odloka Vlade RS zapreti. Nekaj delavcem je odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. • Ali lahko drugim delavcem odredi čakanje na delo zaradi višje sile?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Kvota ur dovoljenega dela upokojenca

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 26.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 12/2020Pri delodajalcu dela več upokojencev. Ker ima sezonsko dejavnost (gostinstvo), ga zanima, ali lahko tudi njim neenakomerno razporedi delovni čas ob upoštevanju letne dovoljene kvote ur, ki jih upokojenec lahko opravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄12

Stranpoti dokazovanja nekaznovanosti v postopkih javnega naročanja

Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 26.3.2020

PRORAČUN, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 12/2020Vsi naročniki na splošnem področju morajo v razpisno dokumentacijo kot obvezni razlog za izključitev ponudnika vključiti tudi pogoj nekaznovanosti, ki velja tako za gospodarski subjekt kot tudi za osebe, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta, in za osebe, ki imajo pri gospodarskem subjektu pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Izredni dopust za prvošolčka

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2020Z letošnjim letom moramo dati delavcem, ki bodo imeli prvošolčka, en dan letnega dopusta več. • Ali jim ga odmerimo že pri marčevski odmeri dopusta?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Velox consilium sequitur paenitentia

Janez Kranjc, 19.3.2020

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 11/2020Rek, ki bi se slovensko glasil "Hitremu nasvetu sledi kesanje", je vzet iz zbirke moralnih maksim Publilija Sirca.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄11

Ali mora študent za študentsko delo opraviti zdravniški pregled?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 19.3.2020

VARSTVO PRI DELU

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 11/2020Pri delodajalcu dela več študentov. Nekateri opravljajo pisarniško delo, drugi pa težja fizična dela. • Ali mora delodajalec tudi študente poslati na zdravstvene preglede na medicino dela?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Ob odločitvi DKOM o oddaji JN izgradnje objektov Glinščica

dr. Vesna Kranjc, 12.3.2020

PRORAČUN

dr. Vesna Kranjc, Pravna praksa, 10/2020Državna revizijska komisija (DKOM) je s sklepom, št. 018-152/2019-87, z dne 14. februarja 2020 odločila, da se odločitev družbe 2TDK o izbiri izvajalca za oddajo javnega naročila "Izvedba objektov za prečkanje doline Glinščice pri izgradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper" razveljavi. V sklepu navedeni razlogi za odločitev so presenečenje, a ne zgolj to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

O spremenjeni praksi pri kaznivem dejanju poslovne goljufije

mag. Aleksander Karakaš, 12.3.2020

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Aleksander Karakaš, Pravna praksa, 10/2020Poslovna goljufija je bila v Kazenskem zakoniku RS določena kot kaznivo dejanje šele z novelo KZ-A z dne 8. aprila 1999. Glede na pogojno imenovano navadno goljufijo iz poglavja kaznivih dejanj zoper premoženje je bila poslovna goljufija kot njena posebna ali bolj specialna oblika uvrščena v poglavje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, kjer se je pridružila nekaterim drugim oblikam preslepitvenih ravnanj, kot so denimo preslepitev pri pridobitvi in uporabi posojila ali ugodnosti, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji, davčna zatajitev itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Kdo bo sežigal naše smeti

dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 12.3.2020

Varstvo okolja

dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 10/2020Ste se vprašali, zakaj so kar naenkrat časopisi polni problemov s smetmi? Kopiči se blato, kopičijo se plastenke, gorijo neodpeljane smeti, nihče noče smeti ali njihovega "recikliranja" v svoji bližini. Ministrstvo pozove občine, naj povedo, kdo bi imel sežigalnico, ki bi jo na novo izgradili, hkrati pa ne na Goriškem, ne v Šoštanju, še najmanj pa v Trbovljah ne dovolijo, da bi sežigali smeti obstoječi objekti, ker je to menda zdravju škodljivo. Prepričujejo nas, da če naredijo posebno sežigalnico sredi Ljubljane, bo pa drugače sežigala kot tista v Anhovem ... A do včeraj je bilo vse v redu? Kaj se je zgodilo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Ali je BicikeLJ javno prevozno sredstvo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 10/2020Delodajalca zanima, ali lahko kolo, ki se koristi na Urbano (BicikeLJ), in podobne sisteme v drugih mestih štejemo kot javno prevozno sredstvo. Vprašanje je relevantno pri določanju potnih stroškov zaposlenih na/z delovnega mesta, kjer se upošteva najcenejši javni prevoz.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄10

Kateri dodatki se še vedno lahko vštevajo v minimalno plačo?

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.3.2020

Plače v gospodarstvu, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 10/2020Delodajalec ima v pogodbah o zaposlitvi z zaposlenimi določeno, da jim pripada gasilski dodatek. • Ali je ta dodatek izvzet iz minimalne plače?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Pravo in revolucija

dr. Janez Kranjc, 5.3.2020

Kultura in umetnost

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 8-9/2020Lani je kot četrta knjiga žepne zbirke Pravna obzorja pri GV Založbi izšlo inavguralno predavanje profesorja Leonida Pitamica z naslovom Pravo in revolucija. Imel ga je v četrtek, 15. aprila 1920, na novoustanovljeni pravni fakulteti, na kateri so se s tem začela redna predavanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Dixeris maledicta cuncta, cum ingratum hominem dixeris

Janez Kranjc, 5.3.2020

Kultura in umetnost

Janez Kranjc, Pravna praksa, 8-9/2020Rek, ki bi se slovensko glasil "Vse grde besede si izrekel, ko si o nekom dejal, da je nehvaležen", je vzet iz zbirke maksim Publilija Sirca. Ta je verjetno v prvi polovici zadnjega stoletja republike prišel v Rim kot suženj. Lastnik, ki je opazil njegovo nadarjenost, ga je šolal in osvobodil. Publilij je prevzel patronovo ime ter postal znan komik in oponašalec. Od njegovega dela se je ohranila le zbirka 700 moralnih maksim. Publilijeve maksime, ki so jih v srednjem veku znatno dopolnili, so imele vse do danes velik vpliv. Po maksimi, ki mu jo pripisujejo (Saxum volutum non obducitur musco - kotalečega se kamna ne obraste mah), naj bi bila npr. poimenovana glasbena skupina The Rolling Stones.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Egipčansko-hetitski mirovni sporazum

mag. Urška Klakočar Zupančič, 5.3.2020

Pravoznanstvo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 8-9/2020Ramzes II. (rojen okoli 1303 pr. n. št., umrl 1213 pr. n. št., vladal od 1279 pr. n. št. do smrti) je danes najbolj znan faraon starega Egipta. Obravnavan je kot največji, najslavnejši, najmočnejši in najbolj plodovit faraon egipčanskega imperija. Celo njegovi faraonski nasledniki so ga klicali "Veliki prednik" ali "Ramzes Veliki". Kot vojskovodja je vodil odprave na sever v Levant in na jug v Nubijo, znan pa je tudi po kolosalnih gradbenih projektih, od katerih sta najbolj imenitna mogočna kamnita templja pri Abu Simbelu, ki predstavljata trajni spomenik na velikega faraona in njegovo najljubšo ženo Nefertari (leto rojstva neznano, umrla okoli 1255 pr. n. št.), slavita pa tudi domnevno zmago Ramzesa II. v bitki pri Kadešu (maja 1274 pr. n. št.). Ta zgodovinska bitka je bila eden glavnih vzrokov za sklenitev prvega mirovnega sporazuma v zgodovini človeštva, in sicer med dvema zelo nečimrnima vladarjema, egipčanskim Ramzesom II. in hetitskim Hatušilijem III. (leto rojstva neznano, vladal od 1267 pr. n. št. do 1237 pr. n. št.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

COVID-19, dogodek višje sile?

Zwitter Tehovnik Jasna, Brus Domen, Klobasa Žan, 5.3.2020

Obligacije

dr. Jasna Zwitter-Tehovnik, Domen Brus, Žan Klobasa, Pravna praksa, 8-9/2020Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 30. januarja 2020 razglasila stanje izrednih razmer mednarodnih razsežnosti na področju javnega zdravja v povezavi z izbruhom novega koronavirusa (SARS-CoV-2) in z njim povezane bolezni (COVID-19), vendar pa še ni razglasila stanja pandemije. Hkrati je večina držav najprej izdala varnostna opozorila glede potovanja na Kitajsko in še posebej za najbolj prizadeto regijo Hubej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Ugotavljanje pravne narave sodobnih upravnih aktov

dr. Polonca Kovač, 5.3.2020

Upravni postopek in upravne takse

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 8-9/2020Vsi poznamo rek, da je v sodobni družbi edina stalnica sprememba. Kompleksnost odnosov med člani družbe zato tudi v pravu terja nove pristope, da bi obvladali pereče probleme ter preprečevali in reševali spore. Pravo je mehanizem, ki naj zagotavlja na eni strani stabilnost, predvidljivost in pravno varnost, na drugi strani pa fleksibilnost urejanja razmerij, da se prilagodi nastajajočim spremembam v realnosti. Na področju upravnega prava, tj. v razmerjih med oblastjo in posameznimi subjekti pri uveljavljanju pravic in obveznosti teh subjektov v skladu z javnim interesom, se ti trendi inter alia kažejo pri iskanju določene oblike upravnih aktov, ki določajo pravni položaj strank. A pri tem se neredko pojavijo težave pri razlogovanju, saj že pristojni organi EU, zakonodajalec ali upravni organi bodisi ne opredelijo nedvoumno pravne narave akta, ki naj se izda na določeni, praviloma sektorsko pogojeni pravni podlagi, bodisi ne sledijo sistemski hierarhiji (u)pravnih aktov. Vse to prinaša dileme definiranja, za kateri akt gre in - posledično - kaj velja za postopek njegovega sprejema oziroma izdaje, učinkovanja in pravnega varstva. Ta prispevek je namenjen osvetlitvi problema z navedbo nekaj izbranih primerov aktov iz nedavne slovenske upravne prakse, da bi se v prihodnosti bolj zavedali pomena te problematike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Poročila o toksikoloških preizkusih zdravil - zaupni ali javni podatki?

Neža Kompare, 5.3.2020

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Kompare, Pravna praksa, 8-9/2020V okviru spora med farmacevtskima družbama in Evropsko agencijo za zdravila (EMA) je Sodišče EU, natančneje Splošno sodišče, kar dvakrat presojalo, ali sodijo podatki iz dokumentov, predloženih v vlogi za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom, pod splošno domnevo zaupnosti oziroma izjemo v zvezi z varstvom poslovnih interesov. Splošno sodišče je v predhodni sodbi že zavrnilo predlog pritožnic za razglasitev ničnosti odločbe agencije EMA. Ta pritožba je po navedbah generalnega pravobranilca Gerarda Hogana ena izmed prvih pritožb, v katerih je Sodišče obravnavalo dostop do dokumentov, predloženih med postopkom vloge za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄8-9

Podaljšanje pogodbe delavcu na bolniški zaradi povečanega obsega dela

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.3.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 8-9/2020Delavec je zaradi začasno povečanega obsega dela zaposlil delavca za določen čas enega leta. Po enajstih mesecih dela je delavec nastopil bolniški stalež. Kaže, da bo delavec na bolniški še nekaj časa. Ko bo ozdravel, pa ga bo delodajalec potreboval. • Ali mu lahko podaljša pogodbo še za določen čas enega leta, čeprav bo delavec v času izteka prve pogodbe oz. sklenitve nove v bolniškem staležu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Soglasje za nadurno delo nad 170 ur

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.2.2020

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 7/2020• Ali mora zaposleni za vsakokratno preseganje kvote nadurnega dela podpisati izjavo ali je dovolj, da jo podpiše, ko doseže kvoto 170 nadur, in izjava zadostuje do preseganja 230 nadur?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Odpoved odpravnini v poravnavi

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.2.2020

Obligacije, Civilni sodni postopki

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 7/2020Delodajalec je delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Odpravnine mu ni izplačal. Delavec je vložil tožbo in vtožuje nezakonitost odpovedi ter terja plačilo odpravnine. • Ali se delavec in delodajalec na poravnalnem naroku lahko dogovorita za nižje izplačilo odpravnine, kot gre delavcu po zakonu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄6

Intelektualna lastnina in tržno uspešne inovacije

dr. Maja Ovčak Kos, 13.2.2020

Kultura in umetnost, Intelektualna lastnina

dr. Maja Ovčak-Kos, Pravna praksa, 6/2020V začetku letošnjega leta je pri založbi Lexpera d.o.o. (GV Založba) izšla knjiga Intelektualna lastnina in tržno uspešne inovacije, katere avtor je uveljavljen in tudi zunaj slovenskih meja prepoznaven strokovnjak za intelektualno lastnino dr. Bojan Pretnar. Kot poudarja že podnaslov (Priročnik za managerje, raziskovalce in izumitelje) in kot avtor ponovi v predgovoru dela, je delo mišljeno kot praktičen in priročen oris pravnih in predvsem poslovnih vidikov intelektualne lastnine, ki so bistveni pri posodabljanju tehnoloških procesov ter pri razvoju in trženju inovativnih izdelkov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 162 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(4042)

Leto objave

2020(43) 2019(147) 2018(163) 2017(148)
2016(110) 2015(128) 2014(130) 2013(154)
2012(175) 2011(190) 2010(182) 2009(461)
2008(389) 2007(226) 2006(186) 2005(129)
2004(73) 2003(117) 2002(116) 2001(114)
2000(129) 1999(84) 1998(59) 1997(66)
1996(70) 1995(107) 1994(34) 1993(44)
1992(37) 1991(31)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov