Literatura

Stran 1 / 160 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 3991)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄47	Osnova za nadomestilo, če delodajalec delavcu izplača nižjo plačo mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 5.12.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 47/2019Delodajalcu je promet zelo upadel, zato je delavcem nekaj časa vsak mesec izplačeval le polovično plačo in pripadajoče prispevke (za polovico). • Katero plačo, dejansko izplačano ali osnovno plačo iz pogodbe o zaposlitvi, bo ZZZS štel kot osnovo za nadomestilo plače?
Pravna praksa, 2019⁄46	Osnovna plača ter obračun dodatkov in prispevkov mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 28.11.2019 Plače v gospodarstvu, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 46/2019V podjetju imamo veliko delavcev, ki prejemajo minimalno plačo. Ne zavezuje nas nobena kolektivna pogodba dejavnosti. • Ali lahko delavcem v pogodbi o zaposlitvi določimo osnovno plačo, ki je nižja od minimalne?
Pravna praksa, 2019⁄46	Contemptu famae contemni virtutes Janez Kranjc, 28.11.2019 Ostalo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 46/2019Rek navaja Tacit v svojih Analih (IV, 38). Slovensko bi se glasil: V zaničevanju slovesa je zaničevanje kreposti.
Pravna praksa, 2019⁄46	Kako je nacistična ideologija izmaličila pravo in Program T4 mag. Urška Klakočar Zupančič, 28.11.2019 Ostalo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 46/2019Konec dvajsetih in v tridesetih letih prejšnjega stoletja se je v Nemčiji vzpenjala nacistična ideologija in se razširila na vsa področja življenja. Bolj kot se je nacizem vzpenjal, uveljavljal in udejanjal, bolj se je pravo odmikalo od temeljnih civilizacijskih dosežkov francoske in meščanskih revolucij ter postajalo vse bolj izmaličeno in prepojeno s Hitlerjevimi rasnimi ideali. Poglavitno vlogo pri ustvarjanju t. i. nacistične pravne filozofije in pravoznanstva so imeli takratni profesorji prava na nemških univerzah. Oblikovali so pravno kloako, ki je upravičevala nacistična kriminalna in arbitrarna dejanja. Večina jih je bila več kot pripravljena slediti sistemu vrednot, vsiljenih od "vladarja", in se vrniti v čas srednjega veka. Tisti, ki so temu nasprotovali ali bili judovskega porekla, so se kmalu znašli brez službe, lahko pa tudi brez glave.
Pravna praksa, 2019⁄45	Delavec koristi presežek ur namesto bolniškega dopusta mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.11.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45/2019Delavec je bil dalj časa odsoten zaradi bolezni. Ob predložitvi bolniškega lista je delodajalcu predlagal, da bi namesto pravic iz naslova bolniškega dopusta (nadomestilo) raje koristil presežek ur. Delodajalec se je strinjal, zato sta podpisala dogovor. Delavec bo bolniško odsoten verjetno dlje kot 30 delovnih dni, torej tudi v breme ZZZS. • Ali bo delodajalec lahko od 31. dne uveljavljal nadomestilo v breme ZZZS?
Pravna praksa, 2019⁄45	Naknadno izplačana odpravnina po upokojitvi mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.11.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 45/2019Delavec se je upokojil 24. januarja 2019. Delodajalec mu ob upokojitvi odpravnine ni izplačal. Sedaj (novembra 2019) sta dosegla dogovor o izplačilu odpravnine. • Delodajalec sprašuje, povprečje katerih plač mora upoštevati pri izračunu v novembru 2019?
Pravna praksa, 2019⁄45	Malo drugače o Petrolu dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 21.11.2019 Ostalo
	dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 45/2019Kaj povezuje Aerodrom Ljubljana, Adrio Airways, Petrol, NKBM in Abanko, podrejene obveznice bank, ukinitev dopolnilnega zavarovanja, pa Uradni list, gradnjo jedrske elektrarne, prepire na ustavnem sodišču, napade na zaslužke profesorjev in zdravnikov, Sovo?
Pravna praksa, 2019⁄44	Spremenjen pravni položaj živali v noveli SPZ-B Koren Sandra, Matan Lara, 14.11.2019 Lastnina in druge stvarne pravice
	Sandra Koren, Lara Matan, Pravna praksa, 44/2019Odmevna sprememba, ki jo prinaša novela SPZ-B, je dodelitev posebnega pravnega statusa živalim. S predlaganim 15.a členom se v pravni red vnaša nova vrednostna opredelitev, da so živali čuteča živa bitja, obenem pa daje zakon jasno napotilo, da so živali deležne posebne zakonske zaščite. V tem smislu pravo naposled dohiteva naravno ureditev sveta, v kateri si živali in ljudje delimo bistveno okoliščino - tako kot mi so tudi one živa in čuteča bitja. Gre za zelo dobrodošlo spremembo, pri kateri sicer precej zaostajamo za ostalimi evropskimi državami.
Pravna praksa, 2019⁄44	Severni tok 2 in mednarodna investicijska arbitraža Juhant Maruša, Kalin Tjaša, Kukovica Elena, Mediževec Anže, 14.11.2019 Industrija in energetika
	Maruša Juhant, Tjaša Kalin, Elena Kukovica, Anže Mediževec, Pravna praksa, 44/2019Gazpromov projekt Severni tok 2 že od svojega idejnega začetka buri duhove evropske politike in širše javnosti, pravnim strokovnjakom pa postavlja vrsto dilem na področju reševanja investicijskih sporov v energetskem sektorju v povezavi s Pogodbo o energetski listini (Energy Charter Treaty, ECT).
Pravna praksa, 2019⁄44	Pravnoorganizacijska oblika organizacij za kolektivno upravljanje avtorskih pravic Trpin Gorazd, Kovšca Pušenjak Ingrid, 14.11.2019 Intelektualna lastnina
	dr. Gorazd Trpin, mag. Ingrid Kovšca-Pušenjak, Pravna praksa, 44/2019Pravnoorganizacijska oblika je pravni temelj vsake organizacije. Z njo sporoča drugim organizacijam in fizičnim osebam, s kom sodelujejo, poslujejo ali se vanje vključujejo. Glede na to je jasna opredelitev pravnoorganizacijske oblike bistvena za delovanje katerekoli organizacije.
Pravna praksa, 2019⁄44	Nedotakljivost oblasti - vprašanje par excellence Alojz Kovšca, 14.11.2019 Državni zbor in državni svet
	Alojz Kovšca, Pravna praksa, 44/2019Državni svet Republike Slovenije je tisti "nebodigatreba" organ državne oblasti, ob katerega se rade spotikajo in zapletajo druge veje oblasti, inštitucije ter posamezne politične struje, ko jim nekaj ni "po godu" oz. ko komu s svojimi odločitvami Državni svet stopi na rep. In da, tudi to se dogaja, celo vse pogosteje. A da lahko državni svetniki spimo bolj mirno, odločamo bolj preudarno in z vso težo odgovornosti tudi bolj tehtno argumentirano, se lahko zahvalimo najvišjemu pravnemu aktu, to je Ustavi Republike Slovenije. Ustava Republike Slovenije v poglavju Državna ureditev umešča Državni svet na drugo mesto v sistem organov državne oblasti. Državni svet lahko skladno z ustavno določenimi pristojnostmi predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov, daje Državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem ponovno odloča, in zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena. In prav zadnja izmed navedenih temeljnih pristojnosti je v zadnjem času na slovenskem družbenem prizorišču dvignila ogromno prahu.
Pravna praksa, 2019⁄44	Talis hominibus fuit oratio qualis vita Janez Kranjc, 14.11.2019 Ostalo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 44/2019Senekova misel je vzeta iz njegovega pisma Luciliju (Ep. 114, 1). Slovensko bi se glasila Govorica ljudi je (bila) taka kot življenje. Seneka jo povzema po Ciceronu (Tusc. V, 47), ki jo navaja kot Sokratovo. Ta naj bi dejal: kakršnega mišljenja je nekdo, tak je (kot) človek; kakršen je človek, takšna je njegova govorica; govorici pa so podobna dejanja, (in) dejanjem življenje.
Pravna praksa, 2019⁄44	Kdaj odjava iz zavarovanja po "petih plavih" mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019Delodajalec namerava delavcu, ki je bil več kot pet dni neupravičeno odsoten z dela, vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zadnji dan, ko je delavec delal, je bil ponedeljek, 28. oktober. Od torka, 29. oktobra, se delavec ni več pojavil na delovnem mestu. • Kdaj je dan odjave iz obveznega zavarovanja?
Pravna praksa, 2019⁄44	Delovno mesto po obravnavi na invalidski komisiji mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019 POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019Delavec je po obravnavi na invalidski komisiji dobil določene omejitve pri delu. Delodajalec mu ne more ponuditi dela, pri katerem bi lahko bile omejitve upoštevane v celoti (občasno sedeče, občasno stoječe delo). Delavec zatrjuje, da lahko opravlja stoječe delo z možnostjo, da se kdaj med delom usede. Poskusil je delati in delo opravlja zadovoljivo zase in za delodajalca. • Kako naj kot delodajalec vem, ali je ponujeno delo ustrezno?
Pravna praksa, 2019⁄44	Elektronski bolniški list mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 14.11.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 44/2019• Ali nam lahko pojasnite, kaj bo delodajalcem prinesla uvedba elektronskega bolniškega lista (eBOL)?
Pravna praksa, 2019⁄42-43	Jesensko srečanje članov Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije v Prekmurju Jernej Kuzmič, 7.11.2019 Ostalo
	Jernej Kuzmič, Pravna praksa, 42-43/2019V soboto, 19. oktobra 2019, sta Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije in Društvo pravnikov v gospodarstvu Pomurja organizirala jesensko srečanje pravnikov, članov pravniških društev, vključenih v zvezo. Izrek Tres faciunt collegium (v prevodu: trije naredijo družbo) je bil presežen, pa ne samo številčno, zbralo se nas je namreč 36 pravnic in pravnikov iz vse Slovenije, temveč tudi vsebinsko. Sončno jesensko vreme je še dodatno prispevalo k temu, da smo se pravniki vseh generacij srečali in skupaj preživeli prijeten dan, ob tem pa v duhu 100. obletnice priključitve Prekmurja k matični državi obudili spomine na dogodke iz leta 1919, pa tudi pred in po tem.
Pravna praksa, 2019⁄40-41	Kdaj vročiti odpoved delavcu, ki ima pravico do 25 mesecev nadomestila za brezposelnost mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.10.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 40-41/2019Delodajalec bo delavcu, ki ne bo več varovan pred upokojitvijo, odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Delavec ima pravico do 60-dnevnega odpovednega roka. • Kdaj lahko delodajalec delavcu vroči odpoved?
Pravna praksa, 2019⁄40-41	Najdaljši odpovedni rok pri redni odpovedi delavca mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 24.10.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 40-41/2019Naš delodajalec je zavod. Pogodbe o zaposlitvi imamo sklenjene na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, Kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost in Kolektivne pogodba za negospodarsko dejavnost. • Ali lahko za vse delavce, kadar podajo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določimo 60-dnevni odpovedni rok?
Pravna praksa, 2019⁄40-41	Stanje prava ter vloga pravnikov v Sloveniji in širše dr. Rajko Knez, 24.10.2019 Pravoznanstvo
	dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 40-41/2019Ni mi dano veliko možnosti, da bi v javnosti podal nek splošen in širši pogled stanja prava in vloge pravnikov v Sloveniji in širše. Velja, da moramo biti sodniki načelno zadržani. A danes imam priložnost za takšna razmišljanja. Dnevi slovenskih pravnikov so miljé kritičnih misli. Zahvaljujem se organizatorjem za priložnost nagovora. To mi veliko pomeni in sem počaščen.
Pravna praksa, 2019⁄40-41	Doseči ravnotežje v sistemu socialne varnosti mag. Ksenija Klampfer, 24.10.2019 SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE
	mag. Ksenija Klampfer, Pravna praksa, 40-41/2019Ko vijugamo med spodnjo in zgornjo premiso pravnega silogizma, raziskujemo dejansko stanje, mu pripisujemo pravne posledice in vrednostne sodbe. Pri tem smo razpeti med notranjim občutkom pravičnosti in rešitvami, ki jih ponuja postavljeno pravo. Iščemo ukrepe, ki bodo najmilejši, a še vedno dosegli zasledovani cilj. Znotraj pomenskega polja pravnih pravil iščemo pravično ravnotežje.
Pravna praksa, 2019⁄40-41	Vaco, et omnes vacant qui volunt Janez Kranjc, 24.10.2019 Ostalo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 40-41/2019Navedek je vzet iz 106. Senekovega pisma Luciliju (Se. Ep. CVI, 1). Slovensko bi se glasil: Utegnem in utegnejo vsi, ki (to) hočejo. Seneka se v pismu opravičuje za pozen odgovor. Pravi, da razlog ni bila prezaposlenost in da takih izgovorov ne gre poslušati. Kdor hoče, utegne in nihče ni na milost in nemilost izročen svojim opravilom. Vsak se sam zaplete vanje in potem prezaposlenost predstavlja kot dokaz svoje sreče.
Pravna praksa, 2019⁄40-41	Dnevi slovenskih pravnikov 2019 (1.) Maček Patricij, Scortegagna Kavčnik Nina, Ravnikar Šurk Urša, Strle Sonja, 24.10.2019 Ostalo
	Patricij Maček, Nina Scortegagna-Kavčnik, Urša Ravnikar-Šurk, Sonja Strle, Pravna praksa, 40-41/2019V Portorožu so od četrtka, 10. oktobra, do sobote, 12. oktobra, potekali 45. Dnevi slovenskih pravnikov v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in družbe LEXPERA (GV Založba). Program je obsegal 10 sekcij in okroglo mizo.
Pravna praksa, 2019⁄38-39	Poslanstvo pravniškega poklica in prevzemanje odgovornosti dr. Rajko Knez, 11.10.2019 Ostalo
	dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 38-39/2019Pravniki smo veliko pripomogli k "zagonu" države, ki za delovanje nujno potrebuje pravni red. Generacija, ki je pripravila osamosvojitvene dokumente, ne le Ustavo RS, je naredila pionirsko in po mnenju mnogih, tudi po mojem, nadvse uspešno in daljnosežno delo. Ob zgodovinski prelomnici in predvsem ob skupnem cilju je pravo tudi uspešno povezovalo različne politične poglede. Nekoliko drugačen je današnji ozir na takratno izgradnjo pravnega sistema na zakonski ravni. Ne spomnim se veliko zahval (če sploh) generacijam, ki so pripravljale številne tako materialne kot procesne zakone. Pogosteje so v ospredju graje v smislu nedorečenosti zakonodaje, pravnih praznin, protiustavnosti. S tem se srečujemo tudi na Ustavnem sodišču.
Pravna praksa, 2019⁄38-39	Načelo (ne)enakosti pri izrekanju kazenskih sankcij Primož Križnar, 11.10.2019 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Primož Križnar, Pravna praksa, 38-39/2019Ustava Republike Slovenije (RS) v 14. členu posameznike pred zakonom postavlja v enak pravni položaj in jim zagotavlja enake človekove pravice in svoboščine ne glede na razlikovalne osebne lastnosti. To splošno načelo enakosti ne zavezuje samo zakonodajalca, temveč tudi sodno vejo oblasti v okviru 22. člena Ustave RS, po katerem je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopkih pred sodišči. Zaradi teh ustavnih določil morajo sodišča pravne položaje posameznikov, ki so v bistvenih dejanskih in pravnih položajih enaki, obravnavati enako, različne pa različno, razen če za razlikovanje enakih položajev obstaja utemeljen razumen in stvaren razlog. V nasprotnem primeru je lahko ravnanje sodišč samovoljno, arbitrarno in diskriminatorno.
Pravna praksa, 2019⁄38-39	Vročanje odpovedi v tujino mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.10.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 38-39/2019Delodajalec ima težave z vročanjem odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu, ki je bosanski državljan. Enostavno ga ni na delo, na telefon se ne javlja. Želi mu vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delavec v Sloveniji nima stalnega ali začasnega prebivališča. • Ali je delodajalec dolžan vročiti odpoved v BIH?
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 160 \| Naslednja >>