Literatura

Stran 1 / 159 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 3951)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2019⁄32	Vulgus amicitias utilitate probat Janez Kranjc, 29.8.2019 Ostalo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 32/2019Avtor misli, ki bi se slovensko glasila "Množica presoja prijateljstva po koristi", je Ovidij (Ep. ex Ponto 2, 3, 8). Rodil se je leta 43 pr. Kr. Oče ga je poslal na šolanje v Rim, od koder je odšel še v Atene. Po vrnitvi je nekaj časa opravljal nižje sodne in upravne funkcije. Začel je pesniti in se vključil v Mecenatov krog. Prikupne in duhovite pesmi so mu odprle pot v mondeno rimsko družbo in že pri dvajsetih letih je v njej užival ugled in naklonjenost. Ko je bil na vrhuncu slave, ga je cesar Avgust leta 8 po Kr. poslal v izgnanstvo v mesto Tomis (današnja Constan?a) ob Črnem morju, kjer je ostal do smrti leta 17. Velemesta vajeni Ovidij je v izgnanstvu zelo trpel, čeprav je verjetno v njegovih Žalostinkah (Tristia) in Pismih iz Ponta tudi nekaj pretiravanja. Ker so v Tomisu le redki govorili latinsko, se je naučil getsko in v tem jeziku tudi pesnil. Zaman pa si je prizadeval doseči pomilostitev. Kaj je bil razlog izgona, ni mogoče reči z gotovostjo. Vse kaže, da naj bi bil vedel za zaroto, ki naj bi jo glede cesarjevega nasledstva pripravljala njegova vnukinja Julija in njen mož.
Pravna praksa, 2019⁄32	Rok za izplačilo regresa mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 29.8.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 32/2019Delodajalec je v ponedeljek, 1. julija, na banko oddal plačilni nalog za plačilo regresa delavcem. Ker je to storil po 16. uri, je bil plačilni nalog na čakanju, delavci pa so denar imeli na računu šele v torek. • Ali je delodajalec zamudil s plačilom regresa?
Pravna praksa, 2019⁄32	Sodno varstvo zoper odločitve Državne revizijske komisije? Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 29.8.2019 PRORAČUN
	Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 32/2019V zadnjem času se mediji veliko ukvarjajo s postopki javnega naročanja. Pojavljajo se očitki, da je z zahtevki za revizijo mogoče blokirati prav vse projekte, tudi takšne, ki so za državo zelo pomembni, npr. infrastrukturni projekti. Očitki letijo na vse udeležence: na neizbrane ponudnike, češ da z vlaganjem zahtevkov za revizijo želijo izsiliti, da bi bili izbrani, četudi je bila ponudba izbranega ponudnika daleč najugodnejša. Naročnikom se očita, da ne znajo voditi postopkov javnega naročanja, zaradi česar so zahtevki za revizijo uspešni. Zakonodajalcu se očita, da predpisi ponudnikom omogočajo preširoko pravno varstvo in da bi bilo možnost uveljavljanja pravnih sredstev v postopkih javnega naročanja treba omejiti. Na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM) letijo očitki o tem, da niso zagotovljeni ustrezni mehanizmi za zagotavljanje nepristranskosti odločanja, da se postopki vlečejo predolgo in da DKOM z enako prioriteto in hitrostjo obravnava tako javna naročila državnega pomena (npr. infrastrukturni projekti) kot javna naročila, ki bi jim težko pripisali že lokalni pomen (npr. dobava sladoleda za gostinske obrate v neki občini).
Pravna praksa, 2019⁄30-31	Hramba DNK profila pravnomočno obsojenih Primož Križnar, 22.8.2019 Kazenski postopek, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Primož Križnar, Pravna praksa, 30-31/2019V praksi se pogosto dogaja, da osumljenca s kaznivim dejanjem povezujejo biološke sledi, najdene na predmetih ali kraju kaznivega dejanja. Ob odsotnosti drugih dokazov, ki bi kazali na vpletenost osumljenca, je kronski dokaz za to poročilo o preiskavi z mnenjem Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), katerega vsebina kaže, da se zavarovane biološke sledi in primerjalni biološki material osumljenca ujemajo. Zadeva se zaplete, ko tako identificiran osumljenec po podatkih kazenske evidence Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije (RS) velja za neobsojenega in se s poizvedbami ugotovi, da je bil njegov primerjalni profil DNK pridobljen za potrebe drugega kazenskega postopka, v katerem mu je bila izrečena pravnomočna obsodilna sodba, ki pa je bila zaradi rehabilitacije iz kazenske evidence že izbrisana.
Pravna praksa, 2019⁄30-31	Evidenca o izrabi delovnega časa mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.8.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Delodajalec za delavce vodi evidenco o izrabi delovnega časa v papirni obliki. • Ali se mora delavec ob prihodu in odhodu podpisati na evidenco in ali je obvezno vpisovati uro prihoda in odhoda delavca z dela?
Pravna praksa, 2019⁄30-31	Kolektivna pogodba in sprememba glavne dejavnosti mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 22.8.2019 KOLEKTIVNE POGODBE, STATISTIKA
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 30-31/2019Delodajalec ima kot glavno dejavnost registrirano trgovino na drobno v cvetličarnah (SKD 47.761). Ni član nobenega delodajalskega združenja. Zavezujeta ga Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije in Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo. Ker prva delodajalcu prepoveduje, da bi 31. oktobra in 1. novembra na delo razporedil redno zaposlene delavce, razmišlja, da bi v Poslovnem registru Slovenije zamenjal svojo glavno dejavnost v urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice (SKD 81.300).
Pravna praksa, 2019⁄28-29	Kako izračunamo osnovno število dni letnega dopusta mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 18.7.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 28-29/2019Delavec prvi teden v mesecu dela šest dni, drugi teden tri dni, tretji teden pet dni in četrti teden štiri dni. Tako ponavlja vse leto. • Kako delodajalec pravilno izračuna, koliko letnega dopusta pripada delavcu?
Pravna praksa, 2019⁄28-29	Ali pripada višji regres tudi nekdanjim delavcem mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 18.7.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 28-29/2019Delodajalec je aprila delavcem izplačal 1.000 evrov regresa za letni dopust. Ker je bila uzakonjena ugodnejša davčna obravnava do višine 100 odstotkov povprečne plače, se je odločil, da bo junija delavcem izplačal še razliko regresa do tega zneska (cca. 700 evrov). Nekateri delavci so dobili izplačan sorazmerni del regresa, ker jim je delovno razmerje že prenehalo pred izplačilom prvega dela regresa.
Pravna praksa, 2019⁄28-29	Varovanje etosa pravne države dr. Rajko Knez, 18.7.2019 Splošni državni akti, simboli in prazniki
	dr. Rajko Knez, Pravna praksa, 28-29/2019Izhodišče za pričujoči uvodnik na povabilo urednika je podati informacijo, da je Ustavno sodišče izdalo dve zbirki svojih odločb, namreč za leti 2017 in 2018, in se obenem odzvati na širšo sliko ustavnopravnih dimenzij dogajanja v državi. A naj pričnem z novima zbirkama, ki omogočata vsebinski vpogled v odločanje Ustavnega sodišča; gre za odločitve, ki so zaznamovale obe omenjeni leti. Predvsem leto 2018 je bilo zaznamovano z različnimi volilnimi in referendumskimi spori. Odločitve Ustavnega sodišča vzpostavljajo postopkovne in vsebinske ustavnopravne standarde v teh dveh najosnovnejših oblikah izvajanja demokracije. Sicer pa je Ustavno sodišče sprejelo precedenčna stališča o mnogih človekovih pravicah. Samo za ilustracijo: kar nekaj odločb zadeva svobodo izražanja tudi kot kritiko sodišč, odločili smo o svobodi veroizpovedi in verskem zakolu živali, o pravici do spoštovanja doma, o pravici do pietete in osebnostnih pravicah umrlih, o osebnem dostojanstvu, o varstvu ugleda politične stranke, osvetlili smo pogosto napačno razumevanje instituta koncesij pri opravljanju javne zdravstvene službe itd.
Pravna praksa, 2019⁄28-29	Zmaga Sončnega kralja nad francoskimi "parlementi" in Veliki brat v Versaillesu mag. Urška Klakočar Zupančič, 18.7.2019 Pravoznanstvo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 28-29/2019V Evropi so v 15. in 16. stoletju vzniknila mesta, skupaj z njimi pa sta se širili obrt in trgovina. V družbi, v kateri je od srednjega veka prevladovalo naturalno gospodarstvo, se je kot menjalno sredstvo počasi uveljavljal denar. Meščanstvo si je izborilo sodelovanje pri vladarju in postalo njegov politični zaveznik pri prizadevanju, da bi zlomili moč fevdalcev. Zaradi razvoja novih vrst orožja in tehnik bojevanja je namesto stare fevdalne vojske v ospredje prihajala najemniška vojska poklicnih vojakov, ki jo je organiziral in financiral vladar. Da bi lahko pobral dovolj davkov, je potreboval močan uradniški aparat. Meščanstvo, najemniška vojska in uradniški aparat so slabili moč plemstva, ki je postajalo čedalje bolj odvisno od vladarja. Njegova oblast je postajala absolutna, neomejena. Zgled popolne absolutistične države konec 17. stoletja je bila Francija v času vladanja Ludvika XIV. (1638-1715, vladal 1643-1715).
Pravna praksa, 2019⁄28-29	Sepulchra legens memoriam perdam Janez Kranjc, 18.7.2019 Kultura in umetnost
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 28-29/2019Misel, ki bi se slovensko glasila "Z branjem nagrobnih napisov bom izgubil spomin", je vzeta iz Ciceronovega spisa Kato Starejši o starosti (Cato maior de senectute 21). Cicero ga je napisal, ko mu je bilo triinšestdeset let. V njem povzema namišljeni pogovor, ki ga je imel štiriinosemdesetletni Kato Starejši s Scipionom Emilijanom (185-129 pr. Kr.) in Gajem Lelijem (konzul leta 140 pr. Kr.). Oba sogovornika izražata občudovanje nad lahkotnostjo, s katero je Kato prenašal visoko starost.
Pravna praksa, 2019⁄27	Enaintrideseti dan bolniške pri dveh delodajalcih mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.7.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 27/2019Delavec je hkrati zaposlen pri dveh delodajalcih: 20 ur na teden pri enem delodajalcu, pri katerem dela ob torkih, sredah in četrtkih, 20 ur na teden pa pri drugem delodajalcu, pri katerem dela ob ponedeljkih in petkih. Delavec je nastopil bolniški stalež. • Kako delodajalec izračuna 31. dan bolniškega staleža, ko njegovo breme preide na ZZZS?
Pravna praksa, 2019⁄27	Odpravnina ob upokojitvi mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.7.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 27/2019Delavec je pri delodajalcu zaposlen zadnji dve leti. Pri njem je bil šest let zaposlen že prej, vendar sta med obema zaposlitvama, ko je bil delavec zaposlen pri drugem delodajalcu, minili dve leti. • Ali delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi?
Pravna praksa, 2019⁄27	V varstvo konkurence prihaja enotni postopek sankcioniranja Andrej Krašek, 11.7.2019 Varstvo konkurence, cene
	Andrej Krašek, Pravna praksa, 27/2019V Sloveniji je ostal pretežno neopažen sprejem direktive EU 2019/1 (direktiva ECN+). V njenih uvodnih ugotovitvah je ocena, da je uveljavljanje pravil o prepovedi zlorabe prevladujočega položaja in prepovedanih sporazumih v državah članicah preslabo. Med drugim zato, ker nacionalni organi nimajo ustreznih podlag za izrekanje učinkovitih denarnih kazni. Direktiva zato predvideva, da naj bi države članice zagotovile izrekanje kazni v okviru upravnih postopkov ali pa v okviru civilnih sodnih postopkov. Le dva tedna kasneje se je pojavil tudi predlog spremembe ZPOmK-1H, ki med drugim predlaga enotni postopek. Kritike tega predloga so bile dokaj ostre, utemeljene pa po moji oceni predvsem v tistem delu, kjer pripravljavci očitno niso upoštevali direktive ECN+. A vseeno, za slovenske potrošnike in tudi pravno prakso je pomembno, da bo najkasneje do 4. februarja 2021 bistveno reformiran postopek izrekanja globe zaradi omejevalnih ravnanj v varstvu konkurence.
Pravna praksa, 2019⁄27	Nekaj misli ob noveli ZKP-N dr. Saša Kmet, 11.7.2019 Kazenski postopek
	dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 27/2019Poletno in (pred)dopustniško obdobje je, zlasti na manjših sodiščih, čas prijetnega miru, v katerem se utrne kakšen trenutek tudi za (sicer pomembna) opravila, za katera v hektiki "običajnega" delovnika ni pravih priložnosti. Podpisani sem se v produktivni spokojnosti lotil motrenja sprejete novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N), ki bo z izjemo spremenjene ureditve t. i. prikritih preiskovalnih ukrepov stopila v uporabo to jesen. Med javno razpravo o štirinajsti noveli ZKP sem tudi sam pristojnemu ministrstvu poslal dva skromna predloga sprememb, ki sem ju na podlagi praktičnih izkušenj kazenskega sodnika prve stopnje (in razgovorov s kolegi) ocenil za koristni, smiselni in smotrni.
Pravna praksa, 2019⁄27	Oportunitetni stroški državne lastnine dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 11.7.2019 Ostalo
	dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 27/2019Pred nekaj tedni je mimo nas neopazno zdrsnilo vprašanje, zastavljeno v Delu, ali je smiselno, da ima država v lasti dve televiziji: RTV Slovenija in Planet TV. "Obe delata z izgubo," je nadaljeval novinar in se vprašal, ali je upravičeno, da državljani dejansko financiramo dve televiziji. Obravnavana tema se je zaključila z odstopom direktorja Telekoma Slovenije kot krivca za neuspešen projekt druge državne televizije.
Pravna praksa, 2019⁄27	Osebnostne pravice športnikov in intelektualna lastnina Erik Kodrič, 11.7.2019 Varstvo človekovih pravic
	Erik Kodrič, Pravna praksa, 27/2019Na Pravni fakulteti v Ljubljani je 28. in 29. maja kot eden od dogodkov ob svetovnem dnevu intelektualne lastnine potekala regionalna konferenca Intelektualna lastnina in šport, ki so jo organizirali Urad RS za intelektualno lastnino, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO), Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Društvo za športno pravo Slovenije. Domači in tuji strokovnjaki so predavali o vrednosti intelektualne lastnine, o vlogi intelektualne lastnine in pravicah na lastni podobi za športnike, o dvigu zavesti o pomenu spoštovanja pravic intelektualne lastnine v športu ter o izzivih in priložnostih za intelektualno lastnino in šport.
Pravna praksa, 2019⁄27	Odpoved delavca, poslana po e-pošti mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.7.2019 Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 27/2019Delavka je delodajalcu poslala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po e-pošti. • Ali je tako vročena odpoved začela učinkovati?
Pravna praksa, 2019⁄26	Zdravništvo kot partner pri kreiranju zdravstvene zakonodaje dr. Radko Komadina, 4.7.2019 Zdravstvena in lekarniška dejavnost
	dr. Radko Komadina, Pravna praksa, 26/2019Zadnja letna skupščina Slovenskega zdravniškega društva (SZD) je obravnavala vpliv noveliranih zdravstvenih zakonov na kakovost in varnost zdravnikovega dela. S tem smo želeli javnost, predvsem pa oblikovalce zdravstvene politike opozoriti, da zadnje novele zakonov s področja zdravstva potrebujejo dopolnitve, ker ogrožajo varnost našega dela. Tudi Svetovno zdravniško združenje (WMA), katerega polnopravni član je SZD, opozarja, da nacionalni zdravstveni sistemi ne prenesejo voluntarističnega organizacijskega pristopa in da naj bodo harmonizirani z mednarodnim okoljem.
Pravna praksa, 2019⁄26	Izogibanje uporabi kolektivne pogodbe mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.7.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 26/2019Delodajalec je z "navadnim" delavcem sklenil t. i. individualno pogodbo o zaposlitvi, z namenom, da ga v razmerju z delavcem ne bi zavezovala kolektivna pogodba dejavnosti, saj določa, da ne velja za poslovodne delavce.
Pravna praksa, 2019⁄26	Et prudentia et iustitia officiis constat: officia praeceptis disponuntur Janez Kranjc, 4.7.2019 Ostalo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 26/2019Rek je vzet iz Senekovega pisma Luciliju (Ep. 94, 33). V slovenskem prevodu bi se glasil "Pamet in pravičnost sta sestavljeni iz dolžnosti; dolžnosti pa razporejajo načela."
Pravna praksa, 2019⁄24-25	Ali se priprava na delo šteje v delovni čas? mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 20.6.2019 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 24-25/2019Delodajalec je trgovsko podjetje. Delavci se morajo, preden pričnejo z delom, preobleči. To traja po pet minut ob pričetku in ob koncu delovnika.
Pravna praksa, 2019⁄24-25	Poplava predpisanih prekrškov v energetiki Domen Kodrič, 20.6.2019 Industrija in energetika, Prekrški
	Domen Kodrič, Pravna praksa, 24-25/2019Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je 24. maja 2019 potekal posvet z naslovom Prekrškovno pravo in energetika, ki ga je organiziral tamkajšnji Inštitut za kazensko in prekrškovno pravo. Govorci so zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso prekrškov ter njihovega sankcioniranja na področju energetike.
Pravna praksa, 2019⁄24-25	Pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe Patricija Kržan, 20.6.2019 Obligacije
	Patricija Kržan, Pravna praksa, 24-25/2019V pogodbenem pravu je uveljavljeno načelo relativnosti pogodbenih razmerij. To pomeni, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki in ima učinek za tretje osebe le izjemoma. Jasna posledica tega pravila je, da imata pogodbeni stranki vedno pravni interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe. Problematično je vprašanje, ali imajo pravni interes tudi tretje osebe.
Pravna praksa, 2019⁄24-25	Pošast z gradu Čachtice mag. Urška Klakočar Zupančič, 20.6.2019 Ostalo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 24-25/2019Legenda o grofici Bathory govori o tem, da je nekoč, ko je jezdila po gozdu, srečala sključeno starko z gubastim obrazom in brezzobimi usti. Grofičin konj se je prestrašil in odskočil, grofica pa je zavpila na starko, da je grda stara babura. Starka ji je rekla: "Pazi se, ker nekoč boš tudi ti stara in grda, kot sem jaz." Grofico so te besede pretresle, in ko se je vrnila v grad, je o dogodku povedala svoji služkinji Darvuliji. Ta je bila čarovnica in ji je rekla, da bo ohranila svojo mladost le, če se bo mazala s krvjo nedolžnih deklet. Kmalu zatem so se v okolici gradu Čachtice začeli dogajati zverinski umori mladih deklet, ki so bile pri grofici v službi. Sadistična mučenja in umori naj bi se dogajali več let, žrtev pa naj bi bilo več kot 600. Konec leta 1610 so grofico aretirali in "obsodili" na dosmrtni hišni zapor.
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 159 \| Naslednja >>