Literatura

Stran 1 / 163 Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 4075)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2020⁄24-25	Uveljavljanje olajšave za otroka, ki nima istega stalnega prebivališča mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 18.6.2020 Davki občanov in dohodnina
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 24-25/2020• Ali res drži, da je za uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana po novem nujno, da ima ta prijavljeno isto stalno prebivališče kot tisti, ki ga želi uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana?
Pravna praksa, 2020⁄24-25	Odstop terjatve med pravdo Dejan Kramar, 18.6.2020 Civilni sodni postopki
	Dejan Kramar, Pravna praksa, 24-25/2020V poslovni praksi pogosto prihaja do odstopa terjatve s pogodbo oziroma cesijo. Če v zvezi z odstopljeno terjatvijo poteka pravdni postopek, ima prevzemnik nedvomno interes za izid pravde. Odtujitev terjatve, o kateri teče pravda, ne povzroči spremembe strank, a je ne glede na to treba spremeniti tožbeni zahtevek tako, da se zahteva izpolnitev v korist pridobitelja. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, če pride do odstopa terjatve, o kateri teče pravda, to sicer ni ovira, da se pravda med istima strankama ne bi dokončala. Prevzemnik lahko vstopi v pravdo kot novi tožnik le, če se s tem strinjata obe stranki. Ne glede na navedeno pa ima prevzemnik v primeru izostanka soglasja (tožene) stranke možnost sodelovanja v pravdi kot sosporniški intervenient.
Pravna praksa, 2020⁄24-25	Vida Šibenik - in memoriam (1944-2020) Boštjan Koritnik, 18.6.2020 Ostalo
	Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 24-25/2020Vida Šibenik je svojo poklicno pot začela na Dopisni delavski univerzi v Ljubljani v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v časih, ko so bile potrebe po dodatnem stalnem strokovnem usposabljanju in strokovni literaturi tako v gospodarstvu kakor tudi v družbenih dejavnostih, javni upravi in pravosodju vse bolj opazne. Pri organizaciji pravnih seminarjev, ki so potekali v sodelovanju s pravniškimi društvi, zlasti z Zvezo društev pravnikov Slovenije in Zvezo društev pravnikov v gospodarstvu, je spoznala širok krog pravnikov.
Pravna praksa, 2020⁄24-25	Nekonvencionalna likovna dela in avtorske pravice - je moja tetovaža res moja? Timotej Kotnik Jesih, 18.6.2020 Intelektualna lastnina
	Timotej Kotnik-Jesih, Pravna praksa, 24-25/2020Bolečina traja že eno uro. Na stotine majhnih igel brez prestanka prebada tvojo kožo, počutiš se, kakor bi te nekdo rezal z nožem. Na roki mešanica krvi in črnila prekrivata po meri narisan motiv vrtnice, ki ga tetovator počasi, a vztrajno vnaša v tvojo kožo. Da bo tetovaža končana, moraš v neudobnem položaju sedeti še vsaj poldrugo uro, a vredno je potrpeti, saj bo na koncu tetovaža samo tvoja! Pa bo res?
Pravna praksa, 2020⁄24-25	Zloraba davčne zakonodaje na področju davka od dohodkov pravnih oseb mag. Dominik Kuzma, 18.6.2020 Davek od dohodka pravnih oseb, Davki občanov in dohodnina
	mag. Dominik Kuzma, Pravna praksa, 24-25/2020Zlorabe na davčnem področju imajo praktično neomejeno število pojavnih oblik. Davčna zakonodaja take zlorabe preprečuje tako s splošnimi prepovedmi izogibanja davčnim obveznostim kot s specialnimi določbami, ki so usmerjene v preprečevanje najbolj pogostih oziroma prepoznavnih oblik izogibanja davčnim obveznostim. Z letom 2019 je začela veljati splošna klavzula za namene preprečevanja zlorab na področju davka od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO), vsebovana v 2.a členu Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2).
Pravna praksa, 2020⁄24-25	Pudorem alienum qui eripit, perdit suum Janez Kranjc, 18.6.2020 Ostalo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 24-25/2020Avtor reka je Publilij Sirec. Slovensko bi se glasil Kdor vzame tujo čast, izgubi svojo. Latinska beseda pudor po eni strani pomeni sramežljivost, po drugi strani pa spoštovanje in (čut za osebno) čast. V pomenu časti ga srečamo v več Publilijevih rekih. Tako npr. pravi, da se ugled izgubljene časti nikoli ne povrne oziroma da je povsod tam, kjer je čast, dana beseda svéta.
Pravna praksa, 2020⁄23	Zakonik kralja Klodvika mag. Urška Klakočar Zupančič, 11.6.2020 Ostalo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 23/2020Leta 476 je pod vojskovodjem germanskega rodu Odoakerjem (433-493) padlo Zahodno rimsko cesarstvo. Ta letnica v zgodovini označuje konec starega in začetek srednjega veka. V nekdaj ogromni in veličastni (zahodni) rimski imperij so s severa in vzhoda začela vpadati barbarska plemena, ki so v petem in šestem stoletju zasedla večji del današnje Francije, Belgije, Nizozemske, Nemčije in Italije. To so bila germanska, nepovezana ljudstva brez enotnega vodstva, ki so se pomešala s staroselskim romanskim prebivalstvom. Frankovskemu kralju Klodviku (466-511) je v začetku šestega stoletja uspelo združiti vse Franke v enotno entiteto pod svojim vodstvom. Z njim se je začela dinastija Merovingov, ki je frankovskemu kraljestvu vladala skoraj tri stoletja, nato pa so jo zamenjali Karolingi. Poleg tega, da je vladal dobršnemu delu Zahodne Evrope, je Klodvik v enotno kodifikacijo zbral tedaj veljavno običajno pravo Salijskih Frankov, znano kot Lex Salica.
Pravna praksa, 2020⁄23	Potresi: napovedovanje in zaščita Erik Kodrič, 11.6.2020 Ostalo
	Erik Kodrič, Pravna praksa, 23/2020Peto predavanje iz serije Kaj mora pravnik vedeti o razvoju drugih znanosti je 26. maja 2020 imel zaslužni profesor dr. Peter Fajfar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Posvetil se je potresom: ali se jih da napovedovati in kako se zaščititi pred njihovimi posledicami.
Pravna praksa, 2020⁄23	Plačilo stroškov prehrane pri upokojenskem delu mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 11.6.2020 ZAPOSLOVANJE IN BREZPOSELNOST, Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 23/2020Pri delodajalcu dela več upokojencev na podlagi pogodbe o začasnem in občasnem delu upokojencev. • Ali jim lahko povrne strošek prehrane v enaki višini kot delavcem?
Pravna praksa, 2020⁄22	Ne prvi ne zadnji koronavirus Domen Kodrič, 4.6.2020 Varstvo pred nalezljivimi boleznimi
	Domen Kodrič, Pravna praksa, 22/2020Tematika četrtega predavanja v seriji Kaj mora pravnik vedeti o razvoju drugih znanosti, ki je potekalo 13. maja 2020, je bila aktualna bolezen covid-19. Prof. dr. Janez Tomažič, predstojnik Katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter zdravnik na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja (UKC Ljubljana), je pregledno predstavil najpomembnejše informacije o novi bolezni, opisal prakso zdravljenja, poudaril nujnost preventive in podal oceno trenutnega stanja in napovedi za prihodnost.
Pravna praksa, 2020⁄22	Četrt stoletja od ponovne uvedbe notariata v Sloveniji Sonja Kralj, 4.6.2020 Odvetništvo in notariat
	Sonja Kralj, Pravna praksa, 22/2020Dne 1. junija 2020 obeležujemo 25-letnico ponovne uvedbe notariata v Republiki Sloveniji, ki je bil sicer ukinjen z Odlokom o odpravi javnih notarjev in javno-notarskih zbornic z dne 17. novembra 1944. 1. junija 1995 pa so prve notarke in notarji odprli vrata slovenskih notarskih pisarn in začeli z delom.
Pravna praksa, 2020⁄22	Rok za izplačilo regresa v letu 2020 mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.6.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 22/2020Delodajalca zanima, ali lahko regres za letni dopust v letu 2020 izplača kasneje kot 1. julija.
Pravna praksa, 2020⁄22	Fiduciarni račun rezervnega sklada Tadej Kovačič, 4.6.2020 Lastnina in druge stvarne pravice, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori
	Tadej Kovačič, Pravna praksa, 22/2020Upravnik naše večstanovanjske stavbe je pri hranilnici odprl fiduciarni račun rezervnega sklada v imenu in za račun nas, etažnih lastnikov. 1. Ali lahko kot posamezni etažni lastnik od hranilnice zahtevam (seveda proti plačilu stroškov) izpis prometa na tem računu za določeno obdobje? 2. Ali sme hranilnica pogojevati izročitev takega izpisa s pridobitvijo upravnikovega soglasja? 3. Ali lahko etažni lastniki sami izberemo banko/hranilnico za ta račun in od upravnika zahtevamo, da ga prenese k izbrani banki/hranilnici?
Pravna praksa, 2020⁄22	Podaljšanje referenčnega obdobja za izrabo starega letnega dopusta mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 4.6.2020 Delovna razmerja
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 22/2020Delodajalca zanima, ali lahko delavcem podaljša referenčno obdobje za izrabo starega letnega dopusta iz leta 2019.
Pravna praksa, 2020⁄22	Obsequium amicos, veritas odium parit Janez Kranjc, 4.6.2020 Ostalo
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 22/2020Rek, ki ga navaja Kvintilijan v Šoli govorništva (8, 5, 4), je vzet iz Terencijeve komedije Dekle z Androsa (68). Slovensko bi se glasil Ustrežljivost ustvarja prijatelje, resnica sovraštvo.
Pravna praksa, 2020⁄22	O ustavni neskladnosti 149.č člena ZKP Primož Križnar, 4.6.2020 Kazenski postopek
	Primož Križnar, Pravna praksa, 22/2020Ustavnosodna presoja tretjega odstavka nekdanjega 149.b člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki je policiji na podlagi pisne zahteve med drugim omogočal pridobiti podatke o lastniku ali uporabniku določenega komunikacijskega sredstva, ni doživela meritornega epiloga. Ker se je 149.b člen ZKP 20. julija 2019 prenehal uporabljati, je Ustavno sodišče RS (USRS) zahtevo za oceno ustavnosti 149.b člena ZKP zavrglo zaradi pomanjkanja pravovarstvene potrebe za nadaljevanje postopka. Tako je tretji odstavek 149.b člena ZKP z novelo ZKP-N postal 149.č člen ZKP, ki ga v praksi predvsem policija uporablja za razkrivanje identitet oseb, udeleženih v komunikaciji. Policistom to razširjeno pooblastilo omogoča hitrejše pridobivanje identifikacijskih podatkov v okviru (pred)kazenskega postopka brez predhodne sodne kontrole. Tak pristop k razkrivanju identitete je po mojem mnenju v neskladju z obstoječimi določbami varstva komunikacijske zasebnosti in s tem povezano domačo ter tujo judikaturo.
Pravna praksa, 2020⁄20-21	Bo kdaj drugače? Korona, drugi del. dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, 28.5.2020 Varstvo pred nalezljivimi boleznimi, Delovna razmerja
	dr. Alenka Žnidaršič-Kranjc, Pravna praksa, 20-21/2020Bistvo prvega svežnja pomoči ob koronavirusu je bila delitev "helikopterskega denarja" - tudi tistim, ki nikoli ne bodo imeli nižjih dohodkov zaradi korone. Dobili so univerzalni temeljni dohodek. Dvesto evrov so dobili zaposleni v gospodarstvu, nekaj upokojenci, pa študentje in espeji ... 80 odstotkov plače si dobil, tudi če zate ni bilo dela. Po kolektivni pogodbi delavcem v javnem sektorju pripada do 65 odstotkov višja plača v obdobju pandemije in ta dodatek bodo sedaj dobili vsi - tudi tisti, ki so domnevno "delali od doma", ali oni, ki so okužbo prinesli s smučanja v Italiji. Da bi bila mera polna, javni sektor zahteva izplačilo 600 evrov solidarnostne pomoči in dodatek za nevarnost za vse (tudi tiste, katerih delo ni bilo nič bolj nevarno)!
Pravna praksa, 2020⁄20-21	Ali se krizni dodatek upošteva pri izračunu nadomestila plače za bolniško? mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 28.5.2020 Delovna razmerja, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 20-21/2020Delodajalec je delavcem, ki so delali, za marec, april in maj izplačal krizni dodatek. • Ali se v primeru, da bo delavec v bolniškem staležu npr. junija, v osnovo, od katere se izračunava nadomestilo plače za bolniško, všteva tudi krizni dodatek?
Pravna praksa, 2020⁄20-21	Poudarki iz poročila o delu DKOM za leto 2019 Leskovec Borut, Kovačič Gregor, 28.5.2020 PRORAČUN
	Borut Leskovec, Gregor Kovačič, Pravna praksa, 20-21/2020Kot vsako leto je tudi letos Državna revizijska komisija (DKOM) kot poseben, neodvisen in samostojni organ pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil pripravila letno poročilo o delu v preteklem letu. Čeprav je poročilo DKOM v prvi vrsti namenjeno nadzoru zakonodajne veje oblasti nad njenim delom, pa informacije in statistični podatki v poročilu hkrati nudijo celovit pregled stanja na področju pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil za vse udeležence - ponudnike, naročnike in nasploh vse, ki se s področjem javnega naročanja poklicno ukvarjamo.
Pravna praksa, 2020⁄20-21	Evropa pod plaščem črne smrti mag. Urška Klakočar Zupančič, 28.5.2020 Ostalo
	mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 20-21/2020Človeštvo je v zgodovini doživelo in preživelo več epidemij, nobena pa ni bila smrtonosnejša in grozljivejša kot epidemija bubonske kuge v 14. stoletju, znana kot črna smrt, ki naj bi vzela več kot tretjino tedanjega prebivalstva ter za vedno spremenila obličje Evrope. Bila je eden pomembnejših vzrokov za razpad fevdalnega družbenega sistema in za moralno krizo Rimskokatoliške cerkve. Izraz črna smrt se je za do sedaj najhujšo epidemijo začel uporabljati šele štiri stoletja kasneje, prišel pa je iz švedščine (swarta döden). Kugo so iz Azije, natančneje s Krimskega polotoka, v Evropo prinesli trgovci iz Genove, najprej v Italijo, od koder se je razširila po vsej Evropi, opustošila mesta in vasi, za seboj pa pustila milijone trupel.
Pravna praksa, 2020⁄19	Ponit enim personam amici, cum induit iudicis Janez Kranjc, 14.5.2020 Kultura in umetnost
	Janez Kranjc, Pravna praksa, 19/2020Rek je vzet iz Ciceronovega filozofskega spisa o dolžnostih (De off. 3, 43). Slovensko bi se glasil: Vlogo prijatelja namreč odloži, ko prevzame vlogo sodnika.
Pravna praksa, 2020⁄19	Davčni položaj pomorščakov in interventni ukrepi Lana Krznarič, 14.5.2020 Davki občanov in dohodnina, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi
	Lana Krznarič, Pravna praksa, 19/2020V času epidemije bolezni covid-19 je bilo sprejetih več interventnih zakonov za omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Vsebovali so ukrepe na različnih področjih, v katere pa ni bila zajeta skupina slovenskih državljanov, na katero prav tako pomembno vplivajo posledice epidemije zaradi okoliščin v zvezi z njihovim delom - pomorščaki.
Pravna praksa, 2020⁄19	Izterjava kazenskih denarnih sankcij iz držav članic EU Manja Kunšek Guček, 14.5.2020 Kazenski postopek, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Manja Kunšek-Guček, Pravna praksa, 19/2020Kadar sodišče obdolženca obsodi na plačilo denarne kazni in stroškov kazenskega postopka in te obveznosti obsojenec ne plača v naloženem roku, mora sodišče podati predlog za prisilno izterjavo. Če ima obsojenec prebivališče oziroma sedež, premoženje ali dohodke v eni izmed držav članic Evropske unije, lahko slovenska sodišča zagotovijo izterjavo s pomočjo Okvirnega sklepa 2005/215/PNZ o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni med državami članicami Evropske unije. Vendar se v praksi pokažeta pomembni omejitvi tega mehanizma. Prvič, katero sodišče je stvarno pristojno za posredovanje odločbe v drugo državo članico, in drugič, nemožnost posamezne izterjave stroškov kazenskega postopka.
Pravna praksa, 2020⁄17-18	Kritično o hudih kritikah ustavne presoje financiranja zasebnega šolstva mag. Matevž Krivic, 6.5.2020 Osnovno šolstvo
	mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 17-18/2020Leta 2014 so "z leve" politično ostro reagirali na to, da je takratna "desna" večina v ustavnem sodišču odstopila od stališč ustavnega sodišča o državnem financiranju zasebnega šolstva iz leta 2001, na letošnji ponovni "ideološki" preobrat v tej ustavni presoji pa vsaj prva politična reakcija niti ni bila huda, pač pa je bil izjemno oster po mojem mnenju ponekod že problematičen (namreč za splošni odnos širše javnosti do institucije ustavnega sodišča) prvi odziv vidnih, uglednih desno usmerjenih ustavnopravnih strokovnjakov.
Pravna praksa, 2020⁄17-18	Omejitve ZIUPPP in ZIUZEOP glede odpuščanja delavcev mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 6.5.2020 Delovna razmerja, Varstvo pred nalezljivimi boleznimi
	mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 17-18/2020Delodajalec se je odločil, da bo nekaj delavcem odredil čakanje na delo po interventnem zakonu. • Ali je v primeru odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga s čim omejen?
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 3 ... 163 \| Naslednja >>