O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 3 (od skupaj 3)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄43

Določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL

Urška Klakočar Zupančič, 10.11.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 43/2011 Postopki za določitev pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) so se izkazali za dolgotrajne in zahtevne. To je verjetno eden od ra
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

ZVEtL in njegov (ne)uspeh v praksi

Urška Klakočar-Zupančič, 7.7.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 26/2011V dosedanji praksi se je pokazalo, da Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki je bil sprejet 9. maja 2008, veljati pa je začel 24. maja 2008, ni doživel večjega uspeha. Vloženih je bilo sicer precej predlogov - na Okrajnem sodišču v Ljubljani do zdaj približno 317 - rešenih pa je bilo le 20, od tega samo eden vsebinsko, torej z vzpostavitvijo etažne lastnine. Kaj se je zgodilo, da zakon, katerega namen je bil zagotoviti pravno podlago za hitro in učinkovito vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskih stavbah, ureditev zemljiškoknjižnega stanja in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, v praksi ni zaživel oziroma je povzročil le zastoje, ki bi jih moral pravzaprav preprečevati? Kako se lotiti predlogov po ZVEtL in kako postopek, ki odpira mnoga vprašanja v praksi, sploh "pripeljati do konca"?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄15-16

Delitev stanovanjske hiše v solastnini v sodnem nepravdnem postopku

Urška Klakočar-Zupančič, 21.4.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 15-16/2011Solastnina je oblika lastninskega razmerja več oseb. Vsak solastnik lahko predlaga razdružitev solastninske skupnosti z delitvijo stvari v solastnini, pri čemer morajo sodišča stvar v naravi razdeliti tako, da dobi vsak solastnik tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes. Če stvar ni deljiva, se razdeli civilno tako, da se proda in kupnina razdeli med solastnike. Poglejmo si nekatere težave, s katerimi se soočajo sodišča, ki v nepravdnih postopkih odločajo o delitvah stavb oziroma stanovanjskih hiš.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(3)

Leto objave

< Vsi
2011(3)
> April(1) > Julij(1) > November(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov