O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 6 (od skupaj 6)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Učinkovitejša sodišča? Pogled prvostopenjske sodnice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Sodišča

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Z zanimanjem sem prebrala razmišljanje Boštjana J. Turka v Pravni praksi št. 13 o težavah slovenskih sodišč in sodnikov. Večina pomanjkljivosti, ki jih opisuje, se zelo jasno nanaša na sodnike prve stopnje. V Sloveniji ni v navadi, da bi sodniki odgovarjali na kakršnekoli kritike, sploh pa ne prvostopenjski sodniki. Zakaj je tako? Najverjetneje zaradi ukoreninjene paradigme, da sodniki stoično in pohlevno sprejemamo vse, kar nam strokovna in laična javnost nameni. Sodniki prve stopnje se ne izpostavljamo tudi zato, ker smo v prvih bojnih vrstah in se bojimo tako tistih, ki so spredaj, kot tistih, ki so zadaj. No, v tem primeru sem se (pogumno) odločila, da kot sodnica največjega in najbolj obremenjenega okrajnega sodišča v državi dodam še nekaj svojih misli. S tem tvegam odobravanje ali neodobravanje predvsem kolegov sodnikov, toda ker sem v življenju izkusila dovolj težjih stvari, se, hvala bogu, ne oziram več na to, kdo me mara in kdo ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄36

Upravičeni predlagatelji postopka za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL

mag. Urška Klakočar Zupančič, 20.9.2012

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 36/2012O Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) sem v preteklosti precej pisala, po pospešitvi reševanja teh zadev pa z veseljem ugotavljam, da se je začela oblikovati tudi sodna praksa. Več zadnjih odločb pritožbenega sodišča se nanaša predvsem na aktivno procesno legitimacijo oziroma upravičenje za vložitev predloga za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄8

Potrebnost gradbenega in uporabnega dovoljenja pri etažiranju

mag. Urška Klakočar Zupančič, 1.3.2012

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 8/2012Kupec stanovanja bo kredit zanj zavaroval s hipoteko. Posamezna enota večstanovanjske stavbe, ki jo kupuje, je vpisana v zemljiško knjigo, vendar stavba še ni etažirana. Banka, ki daje kredit, zahteva predložitev gradbenega in uporabnega dovoljenja stavbe, saj, kot pravi, če tega ni, se lahko kaj zaplete pri vpisu etažne lastnine. Večstanovanjska stavba je bila zgrajena konec 19. stoletja. • Se res lahko kaj zaplete in kako ravnati, če gradbenega in uporabnega dovoljenja zaradi več kot sto let stare stavbe preprosto ni?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄43

Določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL

Urška Klakočar Zupančič, 10.11.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 43/2011 Postopki za določitev pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) so se izkazali za dolgotrajne in zahtevne. To je verjetno eden od ra
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄26

ZVEtL in njegov (ne)uspeh v praksi

Urška Klakočar-Zupančič, 7.7.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 26/2011V dosedanji praksi se je pokazalo, da Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki je bil sprejet 9. maja 2008, veljati pa je začel 24. maja 2008, ni doživel večjega uspeha. Vloženih je bilo sicer precej predlogov - na Okrajnem sodišču v Ljubljani do zdaj približno 317 - rešenih pa je bilo le 20, od tega samo eden vsebinsko, torej z vzpostavitvijo etažne lastnine. Kaj se je zgodilo, da zakon, katerega namen je bil zagotoviti pravno podlago za hitro in učinkovito vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskih stavbah, ureditev zemljiškoknjižnega stanja in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, v praksi ni zaživel oziroma je povzročil le zastoje, ki bi jih moral pravzaprav preprečevati? Kako se lotiti predlogov po ZVEtL in kako postopek, ki odpira mnoga vprašanja v praksi, sploh "pripeljati do konca"?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄15-16

Delitev stanovanjske hiše v solastnini v sodnem nepravdnem postopku

Urška Klakočar-Zupančič, 21.4.2011

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 15-16/2011Solastnina je oblika lastninskega razmerja več oseb. Vsak solastnik lahko predlaga razdružitev solastninske skupnosti z delitvijo stvari v solastnini, pri čemer morajo sodišča stvar v naravi razdeliti tako, da dobi vsak solastnik tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes. Če stvar ni deljiva, se razdeli civilno tako, da se proda in kupnina razdeli med solastnike. Poglejmo si nekatere težave, s katerimi se soočajo sodišča, ki v nepravdnih postopkih odločajo o delitvah stavb oziroma stanovanjskih hiš.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(6)

Leto objave

2019(1) 2012(2) 2011(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.3. CIVILNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov