O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 8 (od skupaj 8)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Mož z železnim srcem in konferenca v Wannseeju

mag. Urška Klakočar Zupančič, 3.10.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 37/2019V nacistični Nemčiji s sprejetjem Nürnberških zakonov t. i. "judovsko vprašanje" še zdaleč ni bilo rešeno. Arijska kri je bila kljub zakonski prepovedi občevanja med čistokrvnimi Nemci in Judi še vedno ogrožena. Hitler je bil odločen, da bo Evropo popolnoma očistil "judovske nesnage". Tudi sterilizacija ni bilo zadostno zagotovilo, da se judovska kri ne bi kam zalezla in zastrupljala božanskih germanskih genskih zasnov. Iztrebljanja Judov se je lotila nacistična paravojaška organizacija SS (nem. Schutzstaffel) pod vodstvom fanatičnega Heinricha Himmlerja (1900-1945), ki je rešitev judovskega vprašanja zaupal svojemu zvestemu visokemu oficirju Reinhardu Heydrichu (1904-1942). Heydrich se je zavzeto lotil te pomembne naloge in 20. januarja 1942 v vili v bližini Berlina pri jezeru Wannsee organiziral konferenco, na katero so bili povabljeni visoki nemški državni uradniki. Tistega dne je bila določena kruta usoda milijonov evropskih Judov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Nürnberški zakoni - zmaga neprava nad pravom

mag. Urška Klakočar Zupančič, 19.9.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 34-35/2019Petnajstega septembra 1935 je nemški parlament (nem. Reichstag) na letnem zboru Nacionalsocialistične nemške delavske stranke (nem. Nationalsocialistische Deutsche Arbeitspartei - NSDAP) v Nürnbergu sprejel tri zakone, ki jih danes imenujemo Nürnberški ali Arijski zakoni, s katerimi je nacistična protijudovska ideologija dobila zakonito podlago. Gre za enega najbolj v oči bijočih uzakonitev neprava v človeški zgodovini. Zakonski ukrepi so nemškim Judom odvzeli državljanstvo in jim prepovedali, da bi se poročali ali imeli zunajzakonska razmerja z etnično čistimi Nemci. Čeprav so bili s tem položeni pravni temelji nemškega protisemitizma, pa se je preganjanje in ustrahovanje Judov začelo že mnogo prej.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Pošast z gradu Čachtice

mag. Urška Klakočar Zupančič, 20.6.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 24-25/2019Legenda o grofici Bathory govori o tem, da je nekoč, ko je jezdila po gozdu, srečala sključeno starko z gubastim obrazom in brezzobimi usti. Grofičin konj se je prestrašil in odskočil, grofica pa je zavpila na starko, da je grda stara babura. Starka ji je rekla: "Pazi se, ker nekoč boš tudi ti stara in grda, kot sem jaz." Grofico so te besede pretresle, in ko se je vrnila v grad, je o dogodku povedala svoji služkinji Darvuliji. Ta je bila čarovnica in ji je rekla, da bo ohranila svojo mladost le, če se bo mazala s krvjo nedolžnih deklet. Kmalu zatem so se v okolici gradu Čachtice začeli dogajati zverinski umori mladih deklet, ki so bile pri grofici v službi. Sadistična mučenja in umori naj bi se dogajali več let, žrtev pa naj bi bilo več kot 600. Konec leta 1610 so grofico aretirali in "obsodili" na dosmrtni hišni zapor.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄17-18

Šeriatsko pravo (5. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 9.5.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 17-18/2019Ko se je na Bližnjem vzhodu začel širiti islam, tam živeča plemena niso poznala institucionaliziranega vzvoda za razreševanje sporov. Tako je bilo tudi v času delovanja preroka Mohameda, ki je v imenu boga Alaha v posameznih primerih izrekal kazni. Ko se je oblikoval omajadski kalifat, ni bilo delitve oblasti in v rokah kalifa je bila tako vodstvena, upravljavska in sodna funkcija. Institucija sodnika (kadija) se je počasi razvijala v obdobju abasidskega kalifata in v času Osmanskega cesarstva dobila svojo dokončno obliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄14

Šeriatsko pravo (4. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 4.4.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 14/2019Muslimanska vera ali islam, ki združuje več kot 1,2 milijarde ljudi, danes predstavlja drugo največjo svetovno religijo. Njen začetek sega v 7. stoletje, ko je v Meki pripadnik arabskega plemena Kurajš Mohamed dobival sporočila od boga Alaha. Gre za monoteistično religijo, ki ponuja človeštvu zedinjen pogled na smisel njegovega stvarjenja in obstoja, njegove končne usode in njegovega mesta med bitji sveta. Islam je hkrati religija, politični sistem in pravo. Poglavitni vir šeriatskega prava so določila muslimanske svete knjige, Korana, ki jih dopolnjujejo poročila o Mohamedovih izjavah, dejanjih ali odobritvah (hadisi oziroma suna). Med glavne vire šeriatskega prava štejemo še soglasje muslimanske skupnosti ali muslimanskih pravnikov glede določenega vprašanja (ijma) in sklepanje na podlagi analogije (qiyas). Obstajajo še pomožni pravni viri, ki so se razvili v okviru sunitskih in šiitskih pravnih šol. Koran in suna podrobno urejata družinsko, dedno in kazensko problematiko, vsebujeta pa tudi pravila obligacijskega in stvarnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Šeriatsko pravo (3. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.3.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 9-10/2019Sledilci preroka Mohameda so za časa njegovega življenja in po njegovi smrti z ognjem in mečem širili svojo vero na vse strani. Do leta 651 so si pokorili Sveto deželo Palestino, Mezopotamijo, Sirijo, Egipt ter ozemlja do srednje Azije. Do leta 716 pa so zasedli skoraj celoten Pirenejski polotok in del južne Francije ter močno ogrožali že oskubljeno Bizantinsko cesarstvo. Sledila je notranja utrditev islama na osvojenih ozemljih, kar je zajemalo uveljavljanje (božanskega in nespremenljivega) šeriatskega prava. Pravna teorija se je razvijala v okviru muslimanskih sunitskih in šiitskih pravnih šol. Družinskopravno materijo v klasičnem šeriatskem pravu smo si že ogledali, zdaj pa se posvetimo klasičnemu islamskemu dednemu in kazenskemu pravu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄5-6

Šeriatsko pravo (2. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.2.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 5-6/2019Sredi sedmega stoletja se je na Bližnjem vzhodu rodila nova monoteistična veroizpoved - islam, ki se je v nadaljnjih stoletjih vztrajno širila na zahod in vzhod. Kmalu po smrti preroka Mohameda je prišlo do razkola med verniki. Večina je menila, da izvor prerokovega naslednika ni pomemben, če skupnost dosledno spoštuje islamsko pravo za dosego rešitve, manjšina pa je zagovarjala, da mora biti voditelj islamske skupnosti karizmatična osebnost in hkrati prerokov sorodnik. Razkol med suniti in šiiti se odraža v razvoju šeriatskega prava in islamske civilizacije nasploh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄1-2

Šeriatsko pravo (1. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 10.1.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 1-2/2019Ob besedi šeriat danes, morda celo nehote, največkrat pomislimo na kršenje človekovih pravic, pristranska sodišča, manjvrednost islamskih žensk in kamenjanje prešuštnikov. Dejanski pomen šeriata pa je "božanski" zakon islama in temelj islamske civilizacije. V našem, zahodnem svetu česa podobnega ne poznamo. Da bi lahko razumeli šeriat oziroma šeriatsko pravo, moramo najprej razumeti islam, ki je pravzaprav zelo logičen, ko dojamemo njegova načela, in ob tem upoštevati, da temelji na drugačnih pogledih na človeštvo, moralo, etiko in znanje. Šeriatsko pravo je zasnovano na muslimanski veri kot osnovnem izvoru prava, interpretacija šeriatskega prava pa se imenuje fikh. Za pravilno razumevanje šeriata je nujno vsaj osnovno poznavanje zgodovine oziroma nastanka islama.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

Pravna praksa(8)

Leto objave

< Vsi
2019(8)
> Januar(1) > Februar(1) > Marec(1) > April(1) > Maj(1) > Junij(1) > September(1) > Oktober(1)

Področja

< Vsi 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ
< Prva črka priimka: K

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov